IZREK
I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni in sicer:
- v I. točki izreka tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi:
„Ugotovi se, da je priznana izločitvena pravica tožeče stranke Mestne občine Ljubljana na nepremičninah: ID znak 3/21-0, parc. št. 3/21 k. o. X, ID ..., do celote, ID znak 3/22-0, parc. št. 3/22 k. o. X, ID ..., do celote, ID znak 6-4-0, parc. št. 6/4, k. o. X, ID ..., do celote, ID znak 41/8-0, parc št. 41/8 k. o. X, ID ..., do celote, ID znak 5/5-0, parc. št. 5/5, k. o. X, ID ..., do celote, ID znak 7/4-0, parc. št. 7/4 k. o. X, ID ..., do celote, ID znak 9/0-0, parc. št. 9, k. o. X, ID ..., do celote, ID znak 8/6-0, parc. št. 8/6, k. o. X, ID ..., do celote.
Ugotovi se, da je tožeča stranka Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana, matična številka ..., pridobila lastninsko pravico na nepremičninah ID znak 3/21-0, parc. št. 3/21, k. o. X, ID ..., do celote, ID znak 3/22-0, parc. št. 3/22, k. o. X, ID ..., do celote, ID znak 6/4-0, parc. št. 6/4, k. o. X, ID ..., do celote, ID znak 41/8-0, parc. št. 41/8, k. o. X, ID ..., do celote, ID znak 5/5-0, parc. št. 5/5, k. o. X, ID ..., do celote, ID znak 7/4-0, parc. št. 7/4, k. o. X, ID znak ..., do celote, ID znak 9/0-0, parc. št. 9, k. o. X, ID ..., do celote, ID znak 8/6-0, parc. št. 8/6, k. o. X, ID ..., do celote“
zavrne ter
- v III. točki izreka tako, da vsaka stranka sama krije svoje stroške prvostopenjskega postopka.
II. Pritožba zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.
III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 1.149,03 EUR njenih pritožbenih stroškov, v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
JEDRO
Določbe o lastninjenju se lahko nanašajo le na objekte in sredstva, ki so bili v trenutku uveljavitve ZGJS v družbeni lastnini. Že jezikovna razlaga izraza lastninjenje pove, da gre za spreminjanje družbene lastnine v kakšno drugo obliko lastnine.
Reševanje problematike lastninjenja zemljišč z institutom priposestvovanja bi pomenilo obid izrecnih zakonskih predpisov o načinu pridobitve lastninske pravice občin na zemljiščih, po katerih teče cesta, ki je kategorizirana kot javna cesta, in je v lasti fizičnih ali pravnih oseb zasebnega prava. Taka odločitev bi povsem izničila namen prej citiranih zakonov (v povezavi s prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča), da občine morajo izvesti predvidene postopke in lastninsko pravico dobiti skladno z njimi. Pripeljala bi namreč do situacije, ko bi bila njihova protiustavna neaktivnost nagrajena z neodplačno pridobitvijo lastninske pravice.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.