Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 17-620/2006, stran 1489 DATUM OBJAVE: 17.2.2006

VELJAVNOST: od 4.3.2006 do 24.2.2012 / UPORABA: od 4.3.2006 do 24.2.2012

RS 17-620/2006

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 25.2.2012 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 21.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 25.2.2012
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
620. Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO)
Razglašam Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 1. februarja 2006.
001-22-5/06
Ljubljana, dne 9. februarja 2006
dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O HIPOTEKARNI IN KOMUNALNI OBVEZNICI (ZHKO)

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

Vsebina zakona
Ta zakon ureja hipotekarno in komunalno obveznico, pogoje za njuno izdajo in zahteve glede jamstva za ti obveznici.

2. člen

Hipotekarna in komunalna obveznica
Hipotekarna in komunalna obveznica sta obveznici, ki sta izdani pod pogoji iz tega zakona in katerih kritje se zagotavlja na podlagi kritnega premoženja, njuni imetniki oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik) pa imajo ob stečaju izdajatelja prednostni položaj pri poplačilu iz tega premoženja.

3. člen

Kritno premoženje

(1)

Kritno premoženje je premoženje izdajatelja, ki je vpisano v kritni register in je prednostno namenjeno poplačilu obveznosti iz naslova izdanih hipotekarnih ali komunalnih obveznic.

(2)

Kritno premoženje hipotekarnih obveznic so terjatve iz naslova hipotekarnih kreditov in sredstva nadomestnega kritnega premoženja, določena s tem zakonom.

(3)

Kritno premoženje komunalnih obveznic so terjatve iz naslova kreditov osebam javnega prava in sredstva nadomestnega kritnega premoženja, določena s tem zakonom.

4. člen

Zaščita imena
Besedna zveza "hipotekarna obveznica" ali "komunalna obveznica" ter izpeljanke iz teh besed ali drugih označb, na podlagi katerih bi se dalo sklepati, da gre za hipotekarno ali komunalno obveznico, se ne smejo uporabljati za noben drug vrednostni papir.

5. člen

Hipotekarni kredit in kredit osebam javnega prava

(1)

Hipotekarni kredit po tem zakonu je kredit, dan v skladu s tem zakonom in zavarovan z ustanovitvijo hipoteke ali zemljiškega dolga na stanovanjskih in komercialnih nepremičninah, vendar le, če so nepremičnine na območju držav podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Uradni list RS-MP, št. 9/05; v nadaljnjem besedilu: Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru) in Švice.

(2)

Določbe tega zakona, ki urejajo hipotekarni kredit, veljajo le za hipotekarne kredite, iz katerih izhajajo terjatve, ki predstavljajo kritno premoženje iz drugega odstavka 3. člena tega zakona.

(3)

Kredit osebam javnega prava po tem zakonu je kredit, dan v skladu s tem zakonom državi, lokalni skupnosti ali drugi pravni osebi javnega prava, za katere obveznosti neomejeno jamči država.

(4)

Za države iz prejšnjega odstavka se štejejo države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in Švica.

(5)

Lokalna skupnost je lokalna skupnost v državah iz prejšnjega odstavka.

6. člen

Uporaba določb drugih zakonov

(1)

Za hipotekarne in komunalne obveznice se uporablja zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(2)

Za izdajatelja hipotekarnih in komunalnih obveznic se uporablja zakon, ki ureja bančništvo, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(3)

Za hipotekarne kredite, odobrene potrošnikom, se uporablja zakon, ki ureja potrošniške kredite, če ni s tem zakonom drugače določeno.

7. člen

Uporabljene kratice in pojmi

(1)

Kratici, uporabljeni v tem zakonu, imata naslednji pomen:

1.

ZBan je Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08 in 19/09),

2.

ZTFI je zakon, ki ureja trg finančnih inštrumentov.

(2)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

Stanovanjske nepremičnine so zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb v etažni lastnini, ki so namenjeni za bivanje, ki so: zemljišča na območju, predvidenem za pozidavo, stanovanja, stanovanjske hiše, garaže in počitniške hiše.

2.

Komercialne nepremičnine so zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb v etažni lastnini, namenjeni opravljanju poslovne dejavnosti, ki so: zemljišča na območju, predvidenem za pozidavo, dokončani poslovni prostori, pisarne, trgovine, hoteli, poslovalnice ter skladišča.

II. IZDAJA HIPOTEKARNIH IN KOMUNALNIH OBVEZNIC

8. člen

Dovoljenje za izdajo hipotekarnih in komunalnih obveznic

(1)

Hipotekarne in komunalne obveznice lahko izdaja samo banka, ki je pridobila dovoljenje za izdajanje hipotekarnih ali komunalnih obveznic v skladu s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj).

(2)

Banka mora pred začetkom izdajanja hipotekarnih in komunalnih obveznic pridobiti dovoljenje, ki ga izda Banka Slovenije.

9. člen

Pogoji za pridobitev dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic

(1)

Banka iz prejšnjega člena lahko pridobi dovoljenje, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

da razpolaga z ustreznimi sistemi za upravljanje s tveganji, ki so lastna izdaji hipotekarnih in komunalnih obveznic, ter tveganji, povezanimi s kritnim premoženjem;

2.

da v kvalitativnem in številčnem smislu razpolaga z ustreznimi kadri in je organizacijsko in tehnično usposobljena za izdajo hipotekarnih in komunalnih obveznic ter financiranje nepremičnin in oseb javnega prava;

3.

da zagotavlja poslovanje v zvezi z dajanjem hipotekarnih kreditov in kreditov osebam javnega prava ter izdajanjem hipotekarnih in komunalnih obveznic ločeno od ostalega poslovanja banke (v nadaljnjem besedilu: ločeno poslovanje);

4.

da ima izdelana pravila o vodenju kritnega registra iz 38. člena tega zakona;

5.

da ima, če določa vrednost nepremičnin po metodologiji ocenjevanja hipotekarne vrednosti nepremičnin, izdelana pravila o vrednotenju nepremičnin iz 27. člena tega zakona ter ima v delovnem razmerju za nedoločen čas in polni delovni čas vsaj enega neodvisnega cenilca oziroma neodvisno cenilko (v nadaljnjem besedilu: neodvisni cenilec) iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona ali ima z njim sklenjeno podjemno pogodbo.

(2)

Banka Slovenije lahko predpiše način ugotavljanja pogojev iz prejšnjega odstavka.

10. člen

Ločeno poslovanje
Ločeno poslovanje iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena pomeni, da banka vodi poslovne knjige in drugo dokumentacijo, ki se tiče dajanja hipotekarnih kreditov in kreditov osebam javnega prava ter izdajanja hipotekarnih in komunalnih obveznic, ločeno od dokumentacije, povezane z drugim poslovanjem banke.

11. člen

Zahteva za izdajo dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic

(1)

Zahtevi za izdajo dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic je treba priložiti dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 9. člena tega zakona.

(2)

Za izdajo dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev po ZBan.

12. člen

Zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic
Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če:

1.

banka ne izpolnjuje pogojev iz 9. člena tega zakona;

2.

iz poslovnega načrta izhaja, da niso zagotovljeni pogoji za opravljanje dejavnosti v skladu z določbami tega zakona.

13. člen

Prenehanje dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic
Dovoljenje za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic preneha, če:

-

banka ne izda obveznic v dveh letih od izdaje dovoljenja,

-

skupščina banke sprejme sklep o prenehanju banke in začetku likvidacijskega postopka,

-

nastopijo razlogi za prenehanje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, ali

-

je odvzeto dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu z ZBan.

14. člen

Odvzem dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic

(1)

Banka Slovenije odvzame dovoljenje iz 8. člena tega zakona, če:

-

izdajatelj ne izpolnjuje več pogojev iz 9. člena tega zakona;

-

če izdajatelj, potem ko je skrbniku kritnega registra dovoljenje prenehalo ali mu je bilo odvzeto, v roku 30 dni ne imenuje novega skrbnika kritnega registra.

(2)

Za postopek odvzema dovoljenja se smiselno uporablja ZBan.

15. člen

Izločitev kritnega premoženja

(1)

Ob odvzemu dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic iz 14. člena tega zakona se kritno premoženje in obveznosti iz izdanih hipotekarnih in komunalnih obveznic izločijo iz premoženja in obveznosti izdajatelja, hkrati pa Banka Slovenije imenuje upravitelja kritnega premoženja.

(2)

V primeru iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 48. člena, prvega do tretjega ter šestega do desetega odstavka 49. člena in 50. člena tega zakona.

16. člen

Odkup kreditov od drugih bank

(1)

Izdajatelj lahko zaradi potrebe izdaje hipotekarnih in komunalnih obveznic sam sklepa hipotekarne kredite in kredite osebam javnega prava ali pa jih odkupi od druge banke (v nadaljnjem besedilu: drug kreditodajalec).

(2)

Drug kreditodajalec se z izdajateljem lahko dogovori, da še naprej deloma ali v celoti izvaja posle v zvezi z izvajanjem kreditne pogodbe.

(3)

Za primer iz prejšnjega odstavka drug kreditodajalec in izdajatelj skleneta pisno pogodbo.

17. člen

Sklep o izdaji hipotekarnih obveznic

(1)

Izdajatelj izda hipotekarne obveznice na podlagi sklepa o izdaji.

(2)

Sklep o izdaji hipotekarnih obveznic mora vsebovati:

1.

celoten nominalni znesek izdanih obveznic;

2.

znesek ali zneske, na katere se glasijo posamezne obveznice;

3.

število obveznic po zneskih, na katere se glasijo posamezne obveznice;

4.

višino obrestne mere;

5.

način obračunavanja ter roke plačevanja glavnice in obresti;

6.

izjavo skrbnika kritnega registra, da je izdaja v skladu z določbami tega zakona in pokrita s kritnim premoženjem;

7.

oznaka, da gre za obveznico na prinosnika ali imetnika.

(3)

Hipotekarne obveznice se izdajo v nematerializirani obliki.

18. člen

Prva prodaja hipotekarnih obveznic

(1)

Prva prodaja hipotekarnih obveznic se lahko opravi z javno ponudbo ali kot ponudba, namenjena največ petdesetim vnaprej znanim osebam, ki se zavežejo, da bodo kupile celotno izdajo.

(2)

Ne glede na določbe ZTFI dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za prvo javno prodajo hipotekarnih obveznic po tem zakonu ni potrebno.

(3)

Prospekt in izvleček prospekta za javno ponudbo hipotekarnih obveznic mora vsebovati izjavo skrbnika kritnega registra, da je izdaja v skladu z določbami tega zakona in pokrita s kritnim premoženjem.

18.a člen

Predčasno unovčenje obveznice
Imetnik hipotekarne in komunalne obveznice nima pravice zahtevati predčasnega unovčenja hipotekarne in komunalne obveznice.

III. KRITNO PREMOŽENJE

19. člen

Kritno premoženje hipotekarnih obveznic

(1)

Za kritno premoženje hipotekarnih obveznic v obtoku se lahko upoštevajo le terjatve iz naslova hipotekarnih kreditov, ki so zavarovani s hipoteko ali zemljiškim dolgom na stanovanjski ali komercialni nepremičnini in so skladni z določbami tega zakona.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko največ 20% kritnega premoženja zagotavlja z nadomestnim kritnim premoženjem iz 20. člena tega zakona.

20. člen

Nadomestno kritno premoženje

(1)

Za nadomestno kritno premoženje se štejejo:

1.

sredstva na računih pri Banki Slovenije;

2.

naložbe v tržne vrednostne papirje, ki jih je izdala država podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, njena centralna banka ali Evropska centralna banka;

3.

naložbe v druge dolžniške vrednostne papirje, ki jih je izdala Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj ali druga banka ter se po merilih Evropske centralne banke, katera so objavljena v statutu, ki ureja Evropski sistem centralnih bank, uporabljajo za zavarovanje terjatve v okviru evropskega sistema centralnih bank.

(2)

Nadomestno kritno premoženje mora biti bremen prosto in se ne sme uporabljati ali zastavljati za drug namen.

21. člen

Kritno premoženje iz odkupljenih terjatev iz naslova hipotekarnih kreditov
Terjatve iz naslova hipotekarnih kreditov, ki jih je izdajatelj v skladu s 16. členom tega zakona odkupil od drugega kreditodajalca, se lahko upoštevajo za kritno premoženje le, če poleg pogojev iz tega zakona izpolnjujejo še naslednja pogoja:

1.

da je drug kreditodajalec poleg terjatve iz kreditne pogodbe prenesel na izdajatelja tudi vsa zavarovanja, če ta ne preidejo nanj že po samem zakonu, in tudi upravičenja iz sklenjenih zavarovalnih pogodb v zvezi z zastavljeno nepremičnino, ki so nanj vinkulirane;

2.

da se je drug kreditodajalec pogodbeno zavezal za nadomestitev hipotekarnih kreditov v primeru iz prvega odstavka 29. člena tega zakona.

22. člen

Obseg in usklajenost naložb kritnega premoženja z izdanimi hipotekarnimi obveznicami

(1)

Izdajatelj lahko izda hipotekarne obveznice samo v obsegu, ki zagotavlja, da imajo vse obveznosti iz naslova obveznic v obtoku ves čas kritje v kritnem premoženju, in sicer najmanj v enaki nominalni vrednosti.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora biti skladnost kritnega premoženja in obveznosti na podlagi hipotekarnih obveznic ves čas zagotovljena tudi na osnovi načela neto sedanje vrednosti.

(3)

Izdajatelj mora pri izdaji hipotekarnih obveznic usklajevati roke in obrestovanje ter valutno izpostavljenost kritnega premoženja z obveznostmi iz naslova izdanih hipotekarnih obveznic.

(4)

Podrobnejša navodila za usklajevanje kritja iz drugega in tretjega odstavka tega člena predpiše Banka Slovenije.

23. člen

Izvedeni finančni instrumenti

(1)

Izdajatelj lahko v zvezi z naložbami kritnega premoženja uporablja terminske pogodbe, opcije in druge izvedene finančne instrumente, če ti prispevajo k zmanjševanju tveganja oziroma doseganju usklajenosti naložb kritnega premoženja iz 22. člena tega zakona.

(2)

Banka Slovenije predpiše največji možni obseg izvedenih finančnih instrumentov, vključenih v kritno premoženje, vrsto in boniteto strank, s katerimi se lahko sklepajo ti posli, in druga podrobnejša navodila za uporabo izvedenih finančnih instrumentov.

24. člen

Omejitve posameznih naložb kritnega premoženja

(1)

Delež hipotekarnih kreditov, katerih zastavna pravica je ustanovljena na stanovanjskih nepremičninah v gradnji, je lahko največ 5% kritnega premoženja.

(2)

Delež hipotekarnih kreditov, katerih zastavna pravica je ustanovljena na komercialnih nepremičninah, je lahko največ 20% kritnega premoženja.