Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o ukrepih za nadzor nad določenimi boleznimi rib (ISA, VHS in IHN)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 18-796/2004, stran 2002 DATUM OBJAVE: 27.2.2004
VELJAVNOST: od 28.2.2004 do 31.7.2008 / UPORABA: od 28.2.2004 do 31.7.2008
RS 18-796/2004
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 1.8.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: NEAKTUALEN.
796. Pravilnik o ukrepih za nadzor nad določenimi boleznimi rib (ISA, VHS in IHN)
Na podlagi šestega odstavka 6. člena in prvega odstavka 77. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K o ukrepih za nadzor nad določenimi boleznimi rib (ISA, VHS in IHN)*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa minimalne ukrepe za nadzor nad naslednjimi boleznimi rib:
-
infekciozna anemija lososov (v nadaljnjem besedilu: ISA),
-
virusna hemoragična septikemija (v nadaljnjem besedilu: VHS),
-
infekciozna hematopoetska nekroza (v nadaljnjem besedilu: IHN).
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
-
ribe, za katere se sumi, da so okužene, so ribe, ki kažejo klinične ali patoanatomske znake oziroma sumljivo reagirajo v laboratorijskih preiskavah;
-
okužene ribe so ribe, pri katerih je na podlagi laboratorijskih preiskav oziroma ko gre za infekciozno anemijo lososov (ISA), kliničnih in patoanatomskih preiskav, uradno potrjeno, da so okužene;
-
ribogojnica, za katero se sumi, da je okužena, je ribogojnica, v kateri se nahajajo ribe, za katere se sumi, da so okužene;
-
okužena ribogojnica je ribogojnica, v kateri so okužene ribe, in ribogojnica, ki je izpraznjena, vendar še ni bila razkužena.
3. člen
(seznami in evidence)
(1)
Ribogojnice, kjer se vzrejajo ribe, ki so dovzetne za ISA, VHS in IHN, morajo biti evidentirane pri območnemu uradu Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS).
(2)
Ribe, ki so dovzetne za ISA, VHS in IHN, so naštete v pravilniku, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati akvakulture in njihovi proizvodi za trgovanje na teritoriju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU). Teritorij EU je opredeljen v predpisu, ki ureja veterinarske preglede živali pri vnosu na teritorij EU iz tretjih držav.
(3)
Ribogojnice morajo voditi naslednje evidence:
a)
za pošiljke živih rib, iker in zaroda ob prihodu in izhodu iz ribogojnice:
-
vrsta rib,
-
število ali skupna teža,
-
velikost in starost (kategorija),
-
izvor pošiljke,
-
ime in priimek oziroma firma in naslov oziroma sedež dobavitelja (navede se samo ob prihodu pošiljke v ribogojnico),
-
ime in priimek oziroma firma in naslov oziroma sedež kupca ter namembni kraj (navede se samo ob odhodu pošiljke iz ribogojnice);
b)
datum in število poginulih rib;
c)
datum in opis ugotovljenih sprememb zdravstvenega stanja;
d)
zdravljenje živali (vrsta zdravila in datumi zdravljenja).
(4)
Evidence je treba redno dopolnjevati in morajo biti ob vsakem času dostopne veterinarski inšpekciji.
(5)
Evidence je treba hraniti najmanj 4 leta.
4. člen
(obvezno prijavljanje)
(1)
Vsak sum, da so ribe zbolele za boleznijo iz tega pravilnika, mora imetnik ribogojnice nemudoma prijaviti Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu (v nadaljnjem besedilu: NVI). Če je na podlagi klinične preiskave sum potrjen, NVI o tem obvesti območni urad VURS, v primeru ISA pa generalni urad VURS, ki skliče Državno središče za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB).
(2)
Obveščanje drugih držav o sumu in pojavu bolezni poteka v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni.
5. člen
(epizootiološka poizvedba)
(1)
Epizootiološka poizvedba mora obsegati:
-
ugotovitev možnega izvora bolezni v ribogojnici,
-
ugotovitev časovnega obdobja, ko je bila bolezen prisotna v ribogojnici, preden je bil podan sum,
-
popis ribogojnic, kjer so ikre, zarod oziroma za okužbo dovzetne ribe iz okužene ribogojnice,
-
podatke o prometu z ribami, ikrami in zarodom, za katere je možno, da so prenašalci virusa v ali iz okužene ribogojnice,
-
podatke o prometu vozil, predmetov, surovin in oseb, za katere je možno, da so prenašalci virusa v ali iz okužene ribogojnice,
-
možnost prenosa bolezni preko drugih nosilcev in promet z njimi.
(2)
Če se pri epizootiološki poizvedbi ugotovi, da se je bolezen prenesla iz ali v drugo vodno ali obalno območje kot posledica gibanja rib, iker, zaroda, drugih živali, vozil, oseb ali na drug način, se v takšni ribogojnici izvedejo ukrepi, ki so predpisani v primeru suma oziroma potrditve bolezni.
II. UKREPI ZA NADZOR NAD ISA
6. člen
(vzorčenje, ravnanje v primeru suma in diagnostične metode)
(1)
Če je podan sum, da so ribe okužene z ISA, mora imetnik ribogojnice o tem nemudoma obvestiti NVI, ki opravi klinični pregled rib in odvzame vzorce za laboratorijsko preiskavo. Za laboratorijsko preiskavo se odbere ribe, ki kažejo klinične znake, ter še žive ali na ledu dostavi v pooblaščeni laboratorij.
(2)
Imetnik ribogojnice mora še pred prihodom strokovnjaka NVI zagotoviti pogoje za preprečevanje širjenja bolezni, kot so opustitev prodaje živih in mrtvih rib, prepoved vstopa nepooblaščenim osebam, neškodljivo odstranjevanje mrtvih rib in menjava delovne obleke in obutve delavcev, preden zapustijo ribogojnico.