TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da izvajalskih pogodb (niti izdanih garancij) ni mogoče umestiti pod pravni institut pogodbe v korist tretjega (126. člena OZ). Neposredna plačila podizvajalcem po določbi 631. člena OZ predstavljajo izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za stranki pogodbe. Pravno razmerje med podizvajalcem in naročnikom tako vzpostavi šele, ko podizvajalec naročniku postavi zahtevek in obenem dokaže, da je glavni izvajalec pripoznal terjatev (izrecno ali domnevano po 5. členu Uredbe), da je terjatev podizvajalca do glavnega naročnika dospela ter da obstaja koneksna in dospela terjatev glavnega izvajalca do naročnika.

Prilaganje situacij podizvajalca je zgolj informativne narave ter ima posledice le v razmerju med naročnikom in glavnim izvajalcem. Poplačilo glavnega izvajalca v takšnem primeru (op. ko glavni izvajalec svojim situacijam ni priložil situacij podizvajalca) pa ne ustvarja niti podlage za odškodninsko odgovornost naročnika (če podizvajalec ni bil poplačan od glavnega izvajalca), saj je pravica do neposrednega plačila podizvajalcev izjema v pogodbenem pravu, izjeme pa je treba tolmačiti restriktivno.

Nezadostnost sredstev zavarovanje (tudi za, v bančni garanciji sicer predvideno, poplačilo podizvajalcev) pa ne more iti v škodo toženi stranki v smislu njene odškodninske odgovornosti.