TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se I. točka izreka izpodbijane sodbe delno spremeni tako, da se na novo glasi:

„I. Toženi stranki A. d. d., B., C. in D. d. o. o., E., F. sta tožeči stranki G.G., B., C. dolžni solidarno plačati 56.656,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2011 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 2.421,59 EUR, oboje v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Kar zahteva tožeča stranka več (plačilo zneska 24.717,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2011 dalje do plačila) ali drugače (glede teka zamudnih obresti od priznanih stroškov postopka) se zavrne.“

II. V preostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba drugo tožene in tretje tožene stranke zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Drugo tožena in tretje tožena stranka sta tožeči stranki dolžni solidarno povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 149,10 EUR, svoje stroške pritožbe pa krijeta sami.

Tožnica je bila v času škodnega dogodka zaposlena pri drugo toženi stranki, ki je s tretje toženo stranko na podlagi 73. člena ZDR dne 30. 12. 2009 sklenila sporazum o prenosu izvajanja dejavnosti. Spornega dne se je poškodovala pri delu, ko je po opravljeni inventuri pri drugo toženi stranki odhajala iz garderobe po poti mimo proizvodnega obrata in so nanjo padli zvitki (bale) papirja ter jo poškodovali. Viličarist je v trenutku škodnega dogodka prestavljal palete, na katerih so bile bale papirja zložene nepravilno, pri čemer je imel zelo malo manevrskega prostora za obračanje, nekaj palet pa je bilo tako deformiranih, da bi do porušitve bal lahko prišlo tudi ob maksimalni pazljivosti viličarja. Zaradi teh okoliščin je podana večja nevarnost nastanka škode (nevarna dejavnost), zato je drugo tožena stranka za obravnavani škodni dogodek objektivno odškodninsko odgovorna. Drugo tožena stranka bi morala uporabo poti, po kateri je tožnica obravnavanega dne odhajala z dela, prepovedati, saj ta za hojo ni bila predvidena in primerna, pa tega ni storila, zato je podana tudi njena krivdna odškodninska odgovornost. Tožnica pri uporabi sporne poti ni bila dovolj skrbna, saj se je nevarno približala v delovno območje viličarja, čeprav ji je bilo naročeno, da se mora viličarja izogibati in da mora biti pri gibanju po skladišču, glede na to da hodi po transportnih poteh, še posebej pazljiva. Zato je tožnica sama soprispevala k nastanku škode v deležu 20 %.