TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe spremeni:

- v točkah I – IV tako, da se glasi:

„Zavrne se tožbeni zahtevek:

„Tožeči stranki je dne 15. 2. 2022 nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki.

Delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki traja od 16. 2. 2022 do 16. 3. 2022 z vsemi pravicami, ki tožeči stranki pripadajo po individualni pogodbi o zaposlitvi z dne 29. 4. 2021.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za čas od 16. 2. 2022 do 16. 3. 2022 priznati neprekinjeno delovno dobo in vse pravice iz delovnega razmerja po individualni pogodbi o zaposlitvi z dne 29. 4. 2021 ter jo za ta čas prijaviti v socialna zavarovanja.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati:

- za čas od 16. 2. 2022 do 28. 2. 2022 nadomestilo osnovne plače v višini 4.687,50 EUR in dodatek za delovno dobo v višini 398,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec,

- za čas od 1. 3. 2022 do 16. 3. 2022 nadomestilo osnovne plače v višini 5.434,78 EUR in dodatek za delovno dobo v višini 461,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec in

- sorazmerni del regresa za letni dopust v višini 164,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2022 do plačila.““

- in v točki VI, tako da tožeča in tožena stranka sami krijeta vsaka svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

II. Tožeča in tožena stranka sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožniku je delovno razmerje pri toženki zakonito prenehalo z dnem sprejema sklepa o odpoklicu s funkcije direktorja, pri čemer ni šlo za prenehanje delovnega razmerja za nazaj, saj je bil tega dne o sprejemu sklepa obveščen. Obvestilo je skladno z dogovorom v individualni pogodbi o zaposlitvi; tožnikove navedbe pred sodiščem prve stopnje, ki jih ponavlja v odgovoru na pritožbo, da bi mu morala toženka sklep vročiti, so neutemeljene.