IZREK
Pritožbi tožnika se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi v točkah III, IV in V izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožba tožene stranke se zavrne in se v nerazveljavnem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
JEDRO
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela skladiščnika na podlagi 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, zaradi očitane kršitve delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1, ki ga stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika, ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi. Tožniku je tožena stranka v izredni odpovedi očitala protipravno odsvojitev svedra, last njenega naročnika in istočasno ugotovila, da je zaradi storjene kršitve v tožnika izgubila zaupanje do te mere, da ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja, niti do izteka odpovednega roka. Pri tožniku je manjkala zavest o protipravni prilastitvi svedra, zato ta znak kaznivega dejanja ni podan, kar pomeni, da ni bil izpolnjen razlog iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
V skladu s sodno prakso se kot kriteriji za odmero odškodnine po 118. členu ZDR upoštevajo predvsem zaposlitvene možnosti delavca, njegova starost, delovna doba, poklic, druge osebne okoliščine, eventualno prejemanje nadomestila in podobno. V okviru odprtega sojenja je sodišče dolžno ugotoviti vse te okoliščine tudi v primeru, če delavec ne predlaga sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, sodišče pa se zanjo odloči na podlagi 2. odstavka 118. člena ZDR. Sodišče prve stopnje v predmetnem sporu glede sodne razveze ni zaslišalo tožnika, tožena stranka ni navedla razlogov, zaradi katerih predlaga razvezo pogodbe o zaposlitvi, sodišče prve stopnje pa je samo zaključilo, da je toženka izgubila zaupanje v delo tožnika, da ravnanja tožnika kvarijo poslovni ugled in ogrožajo njene posle. Izpodbijana sodba glede zavrnitve odločitve o reintegraciji tožnika in o višini odškodnine nima razlogov o odločilnih dejstvih in je ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja tožnik.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.