TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Po določbah ZDavP-2 obvestilo o neplačanem davku ni (več) pogoj za izvršbo.

Akt, ki je izvršilni naslov in s tem podlaga za davčno izvršbo, po določbah ZDavP-1 ni priloga izpodbijanega sklepa. Ker gre za akt države prosilke, se vroča s strani organov te države, po predpisih države prosilke pa se vodijo tudi vsi postopki s pravnimi sredstvi. Da je bil tožnik s tem aktom seznanjen, izhaja iz „Podatkov, ki se nanašajo na zaprosilo“, ki jih posreduje organ države prosilke in ki so po določbah 217. člena ZDavP-1 (zakonska) podlaga za izterjavo. Zato jim je davčni organ utemeljeno sledil, medtem ko jim tožnik konkretno niti ne ugovarja.

Določbo 207. člena ZDavP-1 o tem, kdaj pristojni organ ni dolžan nuditi pomoči za izterjavo, je treba razumeti v smislu določb Direktive, konkretno 14. člena, po katerih zaprošeni organ ni dolžan nuditi pomoči, če bi zaradi položaja dolžnika izterjava terjatve povzročila resne gospodarske ali socialne težave v državi, kjer ima zaprošeni organ sedež. Pogoj za to, da se odkloni pomoč, so torej težave na ravni države in ne zgolj izpolnjeni pogoji za odlog plačila davka ali obročno plačilo in s tem težave, ki jih imajo zaradi izvršbe zavezanec in njegovi družinski člani. Možnost odklonitve pomoči je zato, z ozirom na njene posledice, treba razumeti kot skrajen ukrep ter jo razlagati restriktivno, še zlasti, ker davčni organ lahko, v skladu z določbami 224. člena ZDavP-1, po posvetovanju s pristojnim organom države prosilke, še med postopkom dolžniku odobri odlog plačila ali plačilo na obroke in s tem na dovolj učinkovit način odpravi oziroma omili težave, ki jih ima konkretni zavezanec zaradi davčne izvršbe.