TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

V postopkih odmere davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 davčni organ nesorazmerje ugotovi na podlagi podatkov, zbranih uradoma, zato ima podlago, da po uradni dolžnosti začne postopek in revidenta pozove k prijavi premoženja.

Ne gre za retroaktivno uporabo zakona, saj je bil institut, kot ga določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, v slovenski pravni red vpeljan s četrtim odstavkom 113. člena ZDavP-1, ki je veljal od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006. Splošna opredelitev iz 39. člena ZDavP, prvega odstavka 113. člena ZDavP-1 in 2. alineje prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 glede tega, kdaj mora davčni organ davčno osnovo oceniti, je bila s predmetnima določbama konkretizirana. Institut obdavčitve nepojasnjenega vira ni uzakonjen na novo, ampak gre le za posamezni poseben način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove.

Metoda za izračun davčne osnove glede podarjenega stanovanja hčerki in obrokov po lizing pogodbi je bila uporabljena pravilno. Stanovanje, ki ga je revident podaril hčeri, na davčno osnovo za odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 ne vpliva. Darilo kot poraba sredstev v nadzorovanem obdobju davčno osnovo sicer zvišuje, obenem pa je navedena nepremičnina neto spremembo premoženja zniževala. Iz tega izhaja, da so navedbe o dvojni obdavčitvi v nasprotju s podatki spisa in niso utemeljene. Višina plačanih zneskov lizinga se upošteva kot prirast premoženja pri izračunu davčne osnove v obravnavanem primeru, saj do prehoda lastništva izvršena plačila nedvomno predstavljajo potrošnjo oziroma neposredno porabo denarnih sredstev.

Dokazna ocena sodišča prve stopnje ima prepričljive razloge o vseh izvedenih dokazih, tako da revizijski očitek bistvene kršitve določb postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

Niso bila kršena pravila postopka, ker niso bile zaslišane priče in žena. Zavezanci, ki želijo dokazati svoje trditve, morajo to storiti pravočasno (praviloma pred izdajo prvostopenjske odločbe), predvsem pa morajo dokazne predloge substancirati. Pri zaslišanju morajo navesti konkretne osebe, pojasniti kaj bodo povedale in od kod vedo, kar bodo povedale.