TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 79/2014 z dne 3. 2. 2016 in sodba Upravnega sodišča št. I U 492/2013 z dne 7. 1. 2014 se razveljavita in zadeva se vrne Upravnemu sodišču v novo odločanje.    

Postopek odmere davka po petem odstavku 68. člena tedaj veljavnega Zakona o davčnem postopku, ki se je vodil zoper pritožnika, ni bil postopek kazenske narave, ki bi zato moral biti skladen s posebnimi ustavnimi jamstvi, ki veljajo za tovrstne postopke. Ne glede na navedeno pa seveda tudi za obravnavani davčni postopek in naknadni upravni spor velja – tako kot na splošno za vse postopke pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o posameznikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih –, da mora biti skladen s splošnimi ustavnopravnimi jamstvi, ki izhajajo iz 22. člena Ustave. V upravnem sporu ima glede na navedeno glavna obravnava v smislu izvedbe ustne obravnave pred Upravnim sodiščem poudarjen pomen in prav zato morajo biti razlogi za zavrnitev izvedbe glavne obravnave izrecni, jasni, nedvoumni, tako da tožnik v upravnem sporu ne ostane v dvomu glede tega, zakaj v njegovi zadevi ni bilo odločeno po opravljeni glavni obravnavi, temveč na nejavni seji. Razlogi, ki sta jih v obravnavanem primeru za zavrnitev glavne obravnave navedli Upravno in Vrhovno sodišče, takih kvalitet nimajo, zato niso združljivi s pravico do izvedbe glavne obravnave, ki jo kot samostojno človekovo pravico zagotavlja 22. člen Ustave.