TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in vrne temu sodišču v novo sojenje. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Sklenitev pogodbe namesto razlastitve je povsem specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za takšen splošni interes, ki terja razlastitev nepremičnine ali omejitev lastninske ali kakšne druge pravice na njej (1. in 2. člen ZRPPN). Takšna pogodba vsebuje oziroma nadomešča odločbo o razlastitvi (prvi odstavek 23. člena ZRPPN) in sporazum o odškodnini (50. člen ZRPPN) oziroma sodno odločbo o njej (51. člen ZRPPN). Nadaljnja značilnost takšne pogodbe da praviloma ni sad svobodne odločitve (16. člen ZOR), zlasti enega pogodbenika, ker mu zaradi ugotovljenega splošnega interesa (16. člen ZRPPN) grozi razlastitev nepremičnine (20. člen ZRPPN). Pri pogodbi, sklenjeni namesto razlastitve (ki je ZRPPN niti ne opredeljuje kot prodajne), je njena podlaga ureditev javnopravnega razmerja, medtem ko je pri "navadni" prodajni pogodbi podlaga doseči zamenjavo stvari za denar, se pravi blagovno-denarno razmerje. Že iz naštetih okoliščin izhaja, da je potrebno pri pravni presoji pogodbe namesto razlastitve in njenih učinkov uporabiti določbe ZRPPN kot specialen predpis v razmerju do splošnih predpisov. Seveda velja to za tista njena razmerja, ki jih ureja ZRPPN, medtem ko je potrebno za druga in so obligacijskopravne narave, poseči po predpisih, ki urejajo prodajo in njene učinke.

V primeru pogodbe namesto razlastitvene odločbe je potrebno uporabiti analogno določbe 26. člena ZRPPN, kar zadeva obveznost vrnitve stvari. Prav po slednjem se tudi razkriva specifičnost ureditve takšnega razmerja v ZRPPN v primerjavi z ZOR, saj prvi omogoča vrnitev stvari v primeru, ko v dveh letih razlastitveni upravičenec ne stori niti pripravljalnih del v skladu z namenom razlastitve, ko torej še ni gotovo, da se bo omenjeni namen sploh izjalovil, medtem ko je po obligacijskem pravu šele izjalovljena podlaga razlog za vrnitveni zahtevek (četrti odstavek 210. člena ZOR). Za tu sporno vprašanje je torej potrebno uporabiti določbe ZRPPN kot specialnega predpisa.