Uredba o Krajinskem parku Kolpa

3707. Uredba o Krajinskem parku Kolpa

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 49. člena, v zvezi z drugim odstavkom 163. člena in drugim odstavkom 166. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo in 61/06 – ZDru-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o Krajinskem parku Kolpa

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen in varstveni cilji)

(1)

Z namenom, da se zavarujejo naravne vrednote ter ohrani biotska raznovrstnost in krajinska pestrost, se območje ob reki Kolpi od Starega trga do Fučkovcev določi za Krajinski park Kolpa (v nadaljnjem besedilu: park).

(2)

Namen ustanovitve parka je tudi povezovanje gospodarskega in socialnega razvoja na območju parka ter čezmejno sodelovanje.

(3)

Varstveni cilji v parku so: ohranitev naravnih vrednot, ohranitev velike biotske raznovrstnosti, ohranitev populacij ogroženih in mednarodno varovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste), ohranitev najmanj obstoječega obsega habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju in ohranitev krajine z mozaično razporejenostjo krajinskih struktur.

(4)

Na območju parka se omogočajo in spodbujajo razvojne možnosti prebivalstva in trajnostni razvoj, ki je prilagojen značilnostim in potrebam varovanja parka, ter omogoča duhovno sprostitev in bogatitev človeka.

2. člen

(vsebina)

(1)

Ta uredba določa območje parka, varstvena območja in območja ožjih zavarovanih območij v parku, pravila ravnanja in varstvene režime, način upravljanja parka, nadzora v parku in druga ravnanja, povezana z namenom ustanovitve parka iz te uredbe.

(2)

S to uredbo se določijo tudi razvojne usmeritve v parku, ki upoštevajo načelo trajnostnega razvoja.

3. člen

(znak parka)

(1)

Park ima svoj znak (logo), ki je določen v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Znak je sestavljen iz zunanjega okvira znaka, ki je romb s pobranimi robovi (v nadaljnjem besedilu: romb). Znotraj ležečega romba je stilizirana praprot, ki je značilnost belokranjskih steljnikov.

(2)

Uporaba znaka se podrobneje določi s statutom upravljavca parka.

II. OBMOČJE PARKA, VARSTVENIH OBMOČIJ IN OŽJIH ZAVAROVANIH OBMOČIJ

4. člen

(varstvena območja in ožja zavarovana območja)

(1)

Park je razdeljen na tri varstvena območja: prvo, drugo in tretje varstveno območje. Prvo varstveno območje obsega aluvialne ravnice ob reki Kolpi, reko Kolpo, strma in položnejša obrežna pobočja ter območja pomembnejših naravnih vrednot. Drugo varstveno območje obsega pretežno kmetijske in gozdne površine, kjer se je zaradi tradicionalne rabe ohranilo naravno ravnovesje in se je izoblikovala značilna krajina z mozaično razporejenostjo krajinskih struktur, z manjšimi zaselki, posamičnimi domačijami in sakralnimi objekti, ter območja namenjena rekreaciji in območja naravnih vrednot. Tretje varstveno območje obsega zaključena naselja s senožetnimi sadovnjaki in z območji naravnih vrednot, večje zaselke in določena vinogradniška območja.

(2)

V parku se določijo naslednja ožja zavarovana območja:

-

naravna vrednota Dolenjski zdenec, ev. št. 8135, izvirna kraška jama ob Kolpi se določi za Naravni spomenik Dolenjski zdenec;

-

naravna vrednota Fučkovski zdenec, ev. št. 4507, krajša izvirna jama ob Kolpi, vzhodno od Fučkovcev se določi za Naravni spomenik Fučkovski zdenec;

-

naravna vrednota reka Kolpa, evid. št. 138, mejna reka in glavni belokranjski odvodnik se določi za Naravni spomenik Kolpa;

-

naravna vrednota Zdenec Jarbol, evid. št. 8220, obzidan izvir ob Kolpi vzhodno od Podklanca se določi za Naravni spomenik Zdenec Jarbol;

-

naravna vrednota Grajska lipa, evid. št. 8138, mogočna lipa pred gradom Vinica se določi za Naravni spomenik Grajska lipa;

-

naravna vrednota Marindolska lipa, evid. št. 4531, stara lipa na mestu nekdanje mitnice v Marindolu se določi za Naravni spomenik Marindolska lipa;

-

naravna vrednota Lipa v vasi Marindol, evid. št. 4532, mogočna stara lipa, hišno drevo v Marindolu se določi za Naravni spomenik Lipa v vasi Marindol;

-

naravna vrednota Marindolska loza, evid. št. 8139, hrastovo-belogabrov sestoj ob reki Kolpi in Miličih se določi za Naravni spomenik Marindolska loza;

-

naravna vrednota Dečinska stena, evid. št. 4537, termofilno pobočje s skalnimi stenami nad Kolpo se določi za Naravni spomenik Dečinska stena;

-

naravna vrednota Hrastova loza, evid. št. 8140, sestoj bukev z gnezdišči sive čaplje se določi za Strogi naravni rezervat Hrastova loza;

-

naravna vrednota Vrhovske vrtače, evid. št. 4533, razgiban niz vrtač na kraškem ravniku med Vrhovci in Marindolom se določi za Naravni spomenik Vrhovske vrtače;

-

naravna vrednota Velika stena nad Radenci, evid. št. 4527, termofilno pobočje s strmimi stenami nad reko Kolpo se določi za Naravni spomenik Velika stena nad Radenci;

-

naravna vrednota Fortunova brajda, evid. št. 4535, stoletna brajda z devetinštiridesetimi trtami samorodnice jugovzhodno od Sinjega Vrha se določi za Naravni spomenik Fortunova brajda;

-

naravna vrednota Jama v kamnolomu, evid. št. 4369, biospeleološko pomembna jama s stalnim tokom ob reki Kolpi pri Sečjem selu pri Vinici se določi za Naravni spomenik Jama v kamnolomu;

-

naravna vrednota Kobiljača, evid. št. 4371, biospeleološko pomembna izvirna jama ob reki Kolpi pod Špeharji se določi za Naravni spomenik Kobiljača;

-

naravna vrednota Zilje – vrbe, evid. št. 4545, sestoj starih mogočnih vrb na loki ob Kolpi, južno od vasi Zilje se določi za Naravni spomenik Ziljske vrbe;

-

naravna vrednota Marindolski steljniki, evid. št. 4544, ohranjeni steljniki in površine v zaraščanju pri Marindolu se določi za Naravni spomenik Marindolski steljniki.

5. člen

(meje parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij)

(1)

Meje parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij so določene na državni topografski karti v merilu 1:25 000 in se podrobneje prikažejo na digitalnem katastrskem načrtu (GURS 2005) na parcelo natančno.

(2)

Zapisi prikaza mej iz prejšnjega odstavka se hranijo pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), pri lokalni skupnosti na območju parka in pri upravljavcu parka.

(3)

Meje parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij so prikazane tudi na publikacijskih kartah v merilu 1: 70 000, ki sta kot priloga 2 sestavni del te uredbe.

(4)

Ministrstvo, pristojno za geodetske zadeve, na podlagi podatkov iz registra naravnih vrednot evidentira območje parka v bazi zemljiškega katastra.

III. RAZVOJNE USMERITVE

6. člen

(razvojne usmeritve)

Na območju parka se v okviru namena ustanovitve parka spodbuja trajnostni razvoj ob hkratnem zagotavljanju razvojnih možnostih prebivalstva, ki se uresničujejo zlasti:

-

s spodbujanjem razvoja podeželja in trajnostnih oblik kmetovanja, ki so usklajene z varstvom naravnih vrednot in kulturne dediščine ter ohranjanjem biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti;

-

s spodbujanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, izboljšanjem kmetijske infrastrukture in ohranitvijo naselij;

-

s povezovanjem kmetijske in turistične dejavnosti;

-

z okolju prijaznim turizmom in rekreacijo, izboljšanjem turistične infrastrukture in z gradnjo oziroma prenovo že obstoječih prenočitvenih zmogljivosti, pri čemer se obiskovalce usmerja na ekološko manj občutljiva območja;

-

z urejanjem prostora in obnovo vasi, tako da se ohranja krajinska pestrost in kulturna dediščina, izboljša okoljska, cestna in energetska infrastruktura ter omogočajo dopolnilne dejavnosti in nova delovna mesta;

-

z ohranjanjem kulturne dediščine;

-

z uporabo okolju prijaznih tehnologij in metod pri gospodarjenju z naravnimi viri, tako da se ohranja njihova ekosistemska vrednost in obnovljivost ter da se ohranjajo življenjski prostori rastlinskih in živalskih vrst in naravne vrednote.

7. člen

(ukrepi)

(1)

Razvojne usmeritve se uresničujejo zlasti z naslednjimi ukrepi:

-

omogočanjem sodelovanja prebivalstva na območju parka pri pridobivanju finančnih sredstev skozi različne razvojne programe iz različnih občinskih, državnih in meddržavnih virov;

-

usmerjanjem sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma organizacij v varstvene in razvojne projekte, usklajene z namenom ustanovitve parka;

-

vzpodbujanjem razvoja tistih gospodarskih in drugih dejavnosti, ki s sonaravnim načinom izkoriščanja naravnih dobrin zagotavljajo gospodarski in socialni razvoj;

-

izobraževanjem in ozaveščanjem prebivalstva na območju parka in nudenjem strokovne pomoči le temu.

(2)

Razvojne usmeritve in ukrepi se podrobneje določijo v načrtu upravljanja parka.

IV. PRAVILA RAVNANJA IN VARSTVENI REŽIMI

4.1. Varstveni režimi

8. člen

(splošni varstveni režimi)

(1)

Na območju parka se ne izvajajo posegi, opravljajo dejavnosti ali se ne ravna v obsegu in na način, ki bi lahko ogrozil namen ustanovitve parka, zlasti pa ni dovoljeno:

1.

izvajati posegov in dejavnosti na naravnih vrednotah na način, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto oziroma v obsegu ali na način, da se znatno spremenijo druge lastnosti naravne vrednote;

2.

izvajati posegov in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali hidrološke razmere na reki in ekološke razmere na območju parka in posledično vplivali na poslabšanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov;

3.

izvajati posegov in dejavnosti oziroma rabiti zemljišča na način, ki bi lahko prizadel krajinsko pestrost oziroma spremenil značilno podobo krajine;

4.

spreminjati namembnost obstoječih gospodarskih objektov, razen mlinov, zunaj poselitvenih območij naselij, ter umeščati novih dejavnosti, ki bi zaradi spremljajočih posegov prizadele krajinsko pestrost oziroma spremenile značilnosti krajine;

5.

graditi in urejati rekreacijskih površin, na način, ki bi ogrozil krajinsko pestrost, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote;

6.

graditi nove objekte, razen infrastrukturnih objektov, zunaj naselij in zaselkov, razen v 20-metrskem pasu ob njih, pri čemer prepoved gradnje novih objektov ne velja za rekreacijska in vinogradniška območja;

7.

taboriti, šotoriti ali postavljati bivalne prikolice oziroma druga začasna bivalna vozila ali objekte zunaj za ta namen določenih območij;

8.

umetno osvetljevati živali, njihova bivališča, zavetišča ali druge pomembne dele habitata;

9.

organizirati množične javne športne, kulturne in druge prireditve, zunaj za to določenih območij;

10.

odlagati smeti in druge odpadke zunaj za to urejenih mest;

11.

parkirati ali puščati vozil zunaj za ta namen določenih območij, razen za lastnike in najemnike zemljišč na svojih oziroma najetih zemljiščih;

12.

sproščati gensko spremenjenih organizmov v okolje.

(2)

Varstveni režimi iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo in umestijo v prostor v načrtu upravljanja parka.

9. člen

(varstveni režimi v prvem varstvenem območju)

Poleg splošnega varstvenega režima iz prvega odstavka prejšnjega člena v prvem varstvenem območju tudi ni dovoljeno:

1.

ograjevati zemljišč z nenaravnimi materiali razen s transparentnimi žičnatimi ograjami;

2.

izvajati nadzemeljskih elektroenergetskih in telekomunikacijskih omrežij (nova ali ob sanaciji obstoječih omrežij), razen na območjih, kjer bi tovrstni posegi lahko ogrozili oziroma prizadeli ugodno stanje živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov oziroma naravnih vrednot;

3.

postavljati reklamnih ali drugih tabel, znamenj ali svetlobnih napisov, razen za potrebe prometne ureditve, označbe in predstavitve parka;

4.

graditi in urejati rekreacijskih površin ob reki, kjer ni urejene ustrezne infrastrukture, če bi gradnja lahko ogrozila krajinsko pestrost oziroma biotsko raznovrstnost;

5.

graditi novih objektov;

Uredba o Krajinskem parku Kolpa

Časovnica