TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Toženec mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti tožnici njene revizijske stroške v znesku 431,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Iz tožničinega izvršilnega predloga, s katerim se je začel ta postopek, izhaja, da ga je 3. 1. 2001 prejelo Okrajno sodišče v Celju, ki glede na predlagano izvršilno sredstvo ni bilo pristojno o njem odločati. Okrajno sodišče v Celju je predlog poslalo na pristojno Okrajno sodišče v Žalcu. Tja je prispel 31. 1. 2001, kar je po izteku trimesečnega roka iz prvega odstavka 390. člena ZOR.

Tožnica se utemeljeno sklicuje na predzadnji odstavek 112. člena ZPP, po katerem se šteje, da je pravočasno vložena tudi vloga, ki je bila izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa je prispela k pristojnemu sodišču po izteku roka, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti vložnika.

Po presoji revizijskega sodišča je bil tožničin izvršilni predlog 3. 1. 2001 očitno pomotoma poslan na nepristojno sodišče. Na njem je namreč kot naslovno sodišče pravilno navedeno Okrajno sodišče v Žalcu. Zato je glede na predzadnji odstavek 112. člena ZPP treba šteti, da je tožnica izvršilni predlog proti tožencu vložila pravočasno oziroma v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa z dne 6. 10. 2000. Upoštevaje še prvi odstavek 390. člena ZOR to pomeni, da je tožnica zastaranje vtoževane terjatve pretrgala že z vložitvijo predloga za izvršbo dne 14. 7. 1995, tedaj pa se zastaralni rok iz 375. člena ZOR še ni iztekel.