TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana, vezana na pogoje, ki jih predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo Evropske unije (v nadaljevanju EU). Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga oziroma storitev od drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV oziroma, da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt više v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne le, če kateri od predhodno navedenih pogojev ni izpolnjen. V predmetni zadevi so kumulativno izpolnjeni prvi trije pogoji. Sodišče je zato presojalo, ali v danem primeru obstajajo objektivne okoliščine oziroma indici na strani tožnika, ki kažejo na to, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri poslih, ki predstavljajo nezakonito uveljavljanje davčnih ugodnosti oz. zlorabo sistema DDV. V predmetni zadevi ni podana dobra vera tožnika. Pri tožniku so bile v zvezi s poslovanjem z družbo A. d.o.o. ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki ne pomenijo običajne poslovne prakse oz. potrebne skrbnosti dobrega gospodarja, ki se pričakuje od gospodarskih subjektov. Iz ugotovljenih podatkov v predmetni zadevi je ugotovljen obstoj zlorabe in je mogoče tožniku očitati, da je vedel oz. bi moral vedeti, da gre za transakcije, katerih namen je zloraba pravic.