TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Upravne enote Ljubljana št. 214-14504/2015-14 z dne 25. 2. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka mora tožniku povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Tožena stranka je (vsaj) preuranjeno sklepala, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, saj okoliščine, ki jih kot dejansko podlago sprejete odločitve navaja v svoji obrazložitvi, (še) ne morejo predstavljati utemeljenih razlogov za to domnevo. Tožena stranka ni argumentirano pojasnila, ali so sploh izkazane okoliščine, zaradi katerih se lahko zavrne izdajo zaprošenega dovoljenja, podane v konkretnem primeru, ker to ne izhaja niti iz podatkov v tožnikovi prošnji z dne 26. 11. 2015 s priloženimi listinami, do katerih se Upravna enota v svoji dokazni oceni ni niti opredelila, ampak se je v izpodbijani odločbi sklicevala na podatek, da je tožnik zabeležen v uradni evidenci FIO, da ima zabeleženo kaznivo dejanje ter na navedbe v dopisu PP Ravne na Koroškem z dne 11. 12. 2015, ki pa tožniku na ustnem zaslišanju niso bile predočene, kot je razvidno iz zapisnika o ustnem zaslišanju z dne 12. 1. 2016, na podlagi česar je po presoji sodišča brez podlage navedba v izpodbijani odločbi, „da ima prosilec zabeleženo kaznivo dejanje“, saj to ne izhaja niti iz podatkov evidence FIO niti iz citiranega dopisa PP Ravne na Koroškem. Iz slednjega namreč izhaja zgolj to, da je bil tožniku izdan plačilni nalog.

Tožena stranka ni obravnavala s strani tožnika predloženih dokazov na način, kot ga določa 10. člen ZUP. Obenem pa tožniku tudi ni bila dana dejanska možnost, da se skladno z določili 9. člena in 146. člena ZUP izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, zato je po presoji sodišča (vsaj) preuranjeno zaključila, da je treba prošnjo tožnika kot neutemeljeno zavrniti, ne da bi z vsemi relevantnimi razlogi, ki so jo vodili k sprejeti odločitvi seznanila tožnika še preden je bila izdana zavrnilna odločba.