TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako:

- da se v I. izreka znesek 2.321,18 EUR nadomesti z zneskom 2.836,99 EUR,

- točka IV. izreka pa se glasi: „Stranski intervenient sam nosi svoje stroške postopka“.

V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (II. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 90,98 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15-tih dni od prejema te sodbe, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ker tožnik ni utrpel primarnega strahu, strah za izid zdravljenja pa je bil intenziven do prvega pregleda v bolnišnici, nato se je pomiril v srednjo intenziteto, po odpustu iz bolnišnice, to je po dveh dneh, pa je bil le še lažje intenzitete, in sicer malo več kot dva meseca, dosojenih 600,00 EUR ni premalo.

Ko se dokaže opustitev uporabe varnostnega pasu, preide trditveno in dokazno breme glede vzročne zveze med neuporabo varnostnega pasu in obsegom nastale škode na tožečo stranko.

Posamezne priznane postavke po OT in njihova višina sta razvidni iz odmere sodišča na specificiranih stroškovnikih v spisu. Ker imajo pravdne stranke in ostali udeleženci postopka ves čas pravico vpogleda v spis, je taka obrazložitev zadostna, saj je v primeru dvoma v odmero stroškov mogoč preizkus z vpogledom v spis.

Uspeh stranskega intervenienta je potrebno presojati v okviru interesa intervenienta za pravdo. Ker se je v obravnavani zadevi ugotovilo, da njegove trditve ne držijo in je dokazano, da tožnik ni bil voznik, mu tožnik, čeprav z zahtevkom ni v celoti uspel, ni dolžan povrniti stroškov postopka.