TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno sodbo.

Zaradi napačnih materialno pravnih izhodišč, ko je sodišče menilo, da napačna reakcija tožnika zadošča za njegovo izključno odgovornost za prometno nesrečo, se ni ukvarjalo s temeljnim očitkom tožeče stranke, da je tožnikovo (neustrezno) reakcijo izzvalo nedopustno in protipredpisno ravnanje voznika neznanega vozila. V izpodbijani sodbi tako ni ugotovitev o tem, kako je vozil neznani voznik, ali in katera prometna pravila je kršil on, kakšne možnosti za preprečitev prometne nesreče bi imel ob svoji pravilni vožnji voznik neznanega vozila, kako je njegova vožnja vplivala na tožnikovo vožnjo in končno na nastanek same prometne nesreče. To pa pomeni, da dosedanje ugotovitve ne omogočajo ovrednotenja ravnanj obeh voznikov, kar je ključno za presojo vzročne zveze oziroma za ugotovitev, katera okoliščina oziroma ravnanje udeleženih voznikov je bilo odločilni vzrok za nastanek obravnavane prometne nesreče.

Kadar nevarna situacija prisili oškodovanca k reagiranju v hipu, ko gre za tipično instinktivno reakcijo na nevarno situacijo, je treba posledice takega hipnega odziva pripisati (tudi) tistemu, ki je odgovoren za nastanek take nevarne situacije. Protipravnost ravnanja je treba vedno obravnavati v povezavi s krivdo, vzročno zvezo pa presojati celovito.