TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 781/2005 z dne 13. 3. 2008 se razveljavi in se zadeva vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje. Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

V primeru, ko instančno sodišče sicer potrdi odločitev nižjih sodišč, vendar pa svojo odločitev utemelji na drugačnem pravnem stališču, oziroma v primeru, ko jo sicer utemelji na stališču, s katerim je deloma utemeljena tudi sodba nižjega sodišča, vendar iz te sodbe posebni razlogi za takšno stališče tudi ne izhajajo, vsebina obveznosti do obrazložitve za instančno sodišče ne more biti bistveno ožja od obveznosti sodišča prve stopnje. Če ne gre niti za primer, ko je treba za odločitev o sporu rešiti preprosto pravno vprašanje, niti za primer, ko bi na sicer zapleteno pravno vprašanje obstajal jasen odgovor že v utečeni sodni praksi, mora instančno sodišče svojo odločitev še posebej tehtno utemeljiti. Stališča, po katerem je treba zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na zazidanem stavbnem zemljišču, ki naj bi po trditvah pritožnika (katerim tudi nasprotna stranka v pravdi ne nasprotuje) glede na rabo in namen ustrezalo pojmu "funkcionalnega zemljišča," (v celoti) zavrniti zato, ker ni bilo izkazano, da je bilo to zemljišče ob nakupu stavbe pod ugodnimi pogoji Stanovanjskega zakona kot táko tudi strokovno določeno oziroma odmerjeno, v pravni znanosti uveljavljene metode razlage kot edino logično mogočega ne utemeljujejo. Razlagalni argumenti namreč kažejo na več mogočih razlag spornega vprašanja, zato bi moralo Vrhovno sodišče navesti argumente, ki naj bi utemeljevali prav sporno pravno stališče in na ta način ovreči pritožnikove pomisleke o samovoljnosti izpodbijane odločitve. Iz izpodbijane sodbe namreč tudi ne izhaja, da bi sporno pravno stališče pomenilo utečeno stališča sodne prakse v enakih primerih.