TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 27258/2012 z dne 14. 1. 2016 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 27258/2012 z dne 17. 12. 2014 se zavrže.

II. Zahteva za varstvo zakonitosti zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 27258/2012 z dne 5. 3. 2020 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani I IKZ 27258/2012 z dne 5. 2. 2020 se zavrne.

III. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Zadržanje zastaranja izvršitve kazni je v primeru, ko se obsojenec aktivno izogiba izvršitvi kazni, ko torej s svojim zavestnim aktivnim ravnanjem državi oziroma njenim organom, pristojnim za izvršitev kazenske sankcije, preprečuje izvršitev kazni, skladno z 2. in 22. členom Ustave. Zadržanje zastaranja izvršitve kazni v primeru, ko obsojenec njeno izvršitev aktivno sam preprečuje, ne nasprotuje namenu zastaranja in ne posega v temeljne ustavno zagotovljene pravice obsojenca, ki se s tem institutom zasledujejo oziroma varujejo. Je pa potrebno obstoj razlogov, ki povzročijo zadržanje zastaranja, presojati glede na vse okoliščine posameznega primera, pri čemer mora biti izkazano, da so organi, pristojni za izvršitev kazni, storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi pravnomočno sodno odločbo izvršili. Razlogi, ki preprečujejo izvršitev kazni, morajo torej izhajati iz sfere obsojenca in jih ni mogoče pripisati nezadostni aktivnosti državnih organov glede izvršitve kazni.