TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- v I. točki izreka v točkah 1 in 3 spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke v delu, ki se glasi:

„Ugotovi se, da sta Hipotekarna devizna kreditna pogodba št. 000 z dne 6. 2. 2007 in Notarski zapis, opr. št. SV 311/07 z dne 14. 2. 2007, nična.

Ugotovi se, da je vknjižba hipoteke pod ID pravice: 001 pri nepremičnini ID znak: parcela 0000 1322/13, ID 002 in pri nepremičnini ID znak: del stavbe 0000-418-6, ID 003, ki je bila vknjižena v korist tožene stranke na podlagi notarskega zapisa prodajne pogodbe, opr. št. SV 177/07 z dne 29. 1. 2007 in notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, opr. št. SV 311/07 z dne 14. 2. 2007 za zavarovanje terjatve glavnice v višini 180.000 CHF, s spremenljivo pogodbeno obrestno mero trimesečni LIBOR za CHF s pribitkom 2,50 % p. a. letno in z rokom zapadlosti glavnice 18. 2. 2032, skupaj z zaznambo neposredne izvršljivosti citiranega notarskega zapisa, neveljavna in se izbriše.“;

- v II. točki izreka razveljavi;

- v I. točki izreka v točkah 2 in 4 ter v III. točki izreka razveljavi in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Pogodbeni pogoj je nepošten, če predstavlja enega od primerov, navedenih v prvem odstavku 24. člena ZVPot in za zaključek o nepoštenosti pogodbenega pogoja ni potrebno kumulativno izpolnjevanje predpostavk nepoštenega ravnanja banke in znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih. Zadostuje, da pogodbeni pogoj bodisi povzroča znatno neravnotežje bodisi je v nasprotju z vestnostjo in poštenjem.

Zavedanje finančnega sektorja, da so valutna razmerja docela nestabilna, da so nihanja lahko zelo visoka, tudi med valutami največjih svetovnih gospodarstev, se ni vzpostavilo s finančno krizo leta 2008 in tudi ne z ukrepom Švicarske centralne banke v letih 2011 oziroma 2015, ampak je oziroma bi moralo obstajati že v trenutku sklenitve pogodbe in že davno prej. Strokovnjaku, kot je banka, mora biti znano, da so gospodarske krize običajen del ekonomskega cikla in povzročijo močnejša nihanja tečajev valut v dolgoročnem obdobju, banka bi zato morala kreditojemalce opozoriti, da bodočih gibanj ni mogoče napovedati in jim predstaviti „črni scenarij“.

Pojasnilna dolžnost toženke ni bila opravljena v skladu z zahtevami profesionalne skrbnosti, zato je toženka ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.