IZREK
I. Pritožbi se delno ugodi in se
- sklep spremeni tako, da se sprememba tožbe z dne 5. 5. 2022 dopusti,
- sodba razveljavi glede odločitve o pravdnih stroških
ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
V ostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
Kadar tožena stranka spremembi tožbe nasprotuje, lahko sodišče dovoli spremembo, če oceni, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerij med strankama. Dovolitev spremembe je smotrna praktično vselej, kadar se s tem prepreči vlaganje nove tožbe in se tekoča pravda ne obremeni preveč. Načelo ekonomičnosti zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev spora. Prav je, da sodišče dovoli spremembo, če se je s tem mogoče izogniti novi tožbi, tudi če tožeča stranka na podlagi zbranega procesnega gradiva uveljavlja spremenjeni tožbeni predlog.
Sodišče prve stopnje predloga za spremembo tožbe ni presojalo v luči smotrnosti. Razlogi, ki jih je za svojo odločitev podalo sodišče prve stopnje, se opirajo le na načelo ekonomičnosti postopka, a še to zmotno. V konkretnem primeru je dopustitev spremembe tožbe ekonomična in smotrna za dokončno ureditev razmerji med strankama. Tožeča stranka je predlog za spremembo tožbe podala v svoji drugi pripravljalni vlogi z dne 5. 5. 2022, t. j. pred prvim narokom za glavno obravnavo in začetkom obravnavanja zadeve. Oba tožbena zahtevka temeljita na istem historičnem dogodku, tožeča stranka pa ju utemeljuje s trditvami, da je zakupno razmerje s tožencem po zakupni pogodbi z dne 6. 2. 2016 prenehalo, da je nepremičnine v zakup dala novemu zakupniku, toženec pa je še naprej samovoljno obdeloval zemljišča oziroma še vedno zasleduje interes po izvrševanju posesti na nepremičninah. Tožeča stranka je v zvezi z obema zahtevkoma predlagala pretežno isti nabor dokaznih sredstev. Skoraj vse predlagane dokaze je sodišče prve stopnje že izvedlo.
Čeprav sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe 185. člena ZPP, to v ničemer ne vpliva na pravilnost in zakonitost presoje tožbenega zahtevka na izročitev oziroma vrnitev nepremičnine v posest. Nasprotna pritožbena navedba je neutemeljena in pavšalna. Dejstvo je, da toženec od oktobra 2019 dalje nima več posesti nad spornimi parcelami, zato niso izpolnjene predpostavke za vrnitveno tožbo (rei vindikacijo).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.