Odločba o zavrnitvi ustavne pritožbe

3577. Odločba o zavrnitvi ustavne pritožbe

Številka: Up-919/10-21

Datum: 8. 11. 2012

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi mag. Igorja Strnada, Spodnji Duplek, na seji 8. novembra 2012

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 477/2009 z dne 20. 4. 2010 se zavrne.

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku pritožnika za plačilo razlike v plači za čas od 1. 7. 2005 do 31. 12. 2007 v bruto znesku 30.793,80 EUR oziroma po odvodu prispevkov in davkov v neto znesku 13.899,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in za plačilo stroškov postopka. Višje delovno in socialno sodišče je takšno odločitev potrdilo z obrazložitvijo, da je osnovo za izračun sodniške plače v spornem obdobju pomenilo 100 odstotkov osnove poslanske plače, brez upoštevanja 20-odstotnega znižanja, ki je sicer nesporno veljalo za poslance. Navedlo je, da je bil sklep Komisije Državnega zbora (v nadaljevanju KVIAZ) o znižanju osnove poslanskih plač sprejet pred uveljavitvijo Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, 8/96, 24/98, 48/01, 67/02, 71/04, 17/06, 127/06, 57/07, 91/09 in 33/11 – v nadaljevanju ZSS), pri čemer bi bila v primeru, če bi takšen predhodno sprejeti sklep o znižanju osnove poslanskih plač pomenil tudi avtomatično znižanje osnove sodniške plače, določba o pogojih za znižanje osnove sodniške plače (drugi odstavek 45. člena ZSS) nepotrebna. V zvezi s tem je opozorilo tudi na različnost ureditve drugega odstavka 45. člena ZSS in drugega odstavka 24. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 39/11 in 48/12, v nadaljevanju ZPos), ki za sprejetje odločitve o znižanju pooblaščata različne organe. Drugi odstavek 45. člena ZSS je namreč določal, da lahko o znižanju osnove plače sodnikov odloča Državni zbor. Po drugem odstavku 24. člena ZPos pa je lahko o znižanju osnove poslanske plače do 20 odstotkov odločalo tudi pristojno delovno telo Državnega zbora, o višjih znižanjih pa prav tako le Državni zbor. Glede na navedeno po stališču Višjega delovnega in socialnega sodišča ni mogoče sprejeti razlage, po kateri je znižanje osnovne plače poslancev s sklepom KVIAZ veljalo tudi za osnovne plače sodnikov. Takšna razlaga po oceni tega sodišča izhaja tudi iz načela sodniške neodvisnosti. Nadalje je ugotovilo, da je bila z Zakonom o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 19/97 – v nadaljevanju ZZDODP) določena začasna nova osnova za izračunavanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, pri čemer je ta zakon v 2. členu določal, da se v primerih, ko so bili v skladu z zakoni, drugimi predpisi in kolektivnimi pogodbami plače in drugi prejemki določeni v odstotku od osnove, pri izplačilih plač in drugih prejemkov od uveljavitve tega zakona dalje upoštevajo odstotki, ki so bili določeni za izplačila v mesecu februarju 1997. Po presoji Višjega delovnega in socialnega sodišča osnova za določitev sodniških plač v vtoževanem obdobju ne z ZSS niti z drugim zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona, ni bila določena v odstotku od osnove. Zato bi morala biti po stališču Višjega delovnega in socialnega sodišča tudi z uveljavitvijo ZZDODP kot osnova za obračun sodniške plače upoštevana polna osnova iz 1. člena tega zakona, ne pa za 20 odstotkov nižja osnova po 2. členu tega zakona. Takšno razlago je Višje delovno in socialno sodišče utemeljilo tudi sklicujoč se na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-60/06, U-I-214/06, U-I-228/06 z dne 7. 12. 2006 (Uradni list RS, št. 1/07, in OdlUS XV, 84).

Vrhovno sodišče je ob odločanju o reviziji tožene stranke izpodbijano sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje spremenilo, tako da je tožbeni zahtevek pritožnika zavrnilo. Ugotovilo je, da iz 45. člena ZSS izhaja, da je osnova za obračun sodniške plače enaka osnovi za obračun plače poslanca, da se ta osnova zniža za odstotek, ki ga Državni zbor določi za plače poslancev, in da se njuna izenačitev zagotavlja tudi pri uskladitvah plač. Po stališču Vrhovnega sodišča je bila ob uveljavitvi ZSS v letu 1994 osnova za obračun plače poslanca določena v višini povprečne mesečne plače na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižane za 20 odstotkov; takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS veljala tudi za obračun sodniške plače; KVIAZ je odločila o znižanju osnove poslanske plače, ne pa o znižanju osnove sodniške plače, ki je bila znižana na podlagi določb ZSS. Nadalje je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je bil v marcu 1997 sprejet ZZDODP, ki je določil začasno osnovo za določanje plač v absolutnem znesku, pri čemer je za primere, ko so bile plače v skladu z zakonom določene v odstotku od osnove, v 2. členu določil, da se pri izplačilih plač upoštevajo odstotki, ki so bili določeni za izplačila v mesecu februarju 1997. Ker je bila osnova za določanje poslanskih plač v mesecu februarju v skladu z ZPos določena v 80 odstotkih od osnove, se je od uveljavitve ZZDODP upoštevala tako določena osnova. Ta pa je po stališču Vrhovnega sodišča na podlagi določb 45. člena ZSS veljala tudi za določanje plač sodnikov, saj je bila v skladu s tem členom ZSS osnova za obračun sodniške plače enaka osnovi za obračun plače poslanca. Ker je bila po presoji Vrhovnega sodišča osnova za obračun sodniške plače v času, na katerega se nanaša pritožnikov tožbeni zahtevek, določena z ZZDODP, torej z zakonom, je Vrhovno sodišče kot neutemeljene zavrnilo navedbe, da je šlo za kršitev ustavne določbe o pravici do sodnega varstva pred neodvisnim sodiščem.