IZREK
I. Pritožbi zagovornika obdolženega R.Š. se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:
1. Obdolženi R.Š. (z osebnimi podatki kot v sodbi sodišča prve stopnje)
je kriv,
da je v letu 2008 v Mariboru
a) v vlogi, ki jo je dne 3. 6. naslovil na ministra za okolje in prostor J.P., zapisal: „Da se Inšpektoratu v Mariboru in glavna inšpektorica RS za okolje in prostor B. P. namerno norčujejo in kršijo zakonodajo“ ter „Če minister ne bo ukrepal in spravil Inšpektorata v zakonito poslovanje, da bo s pomočjo javnosti naredil pritisk na skorumpirane inšpektorje, da bodo morali pustiti službe in tako omogočiti, da se na inšpektoratih začne zakonito poslovanje“,
b) v vlogi, ki jo je dne 7. 7. 2008 naslovil na glavno inšpektorico RS za okolje in prostor B.P. navedel „Da je bilo v 30-ih mesecih dovolj šikaniranja, korupcije, klientelizma s strani Inšpektorata RS za okolje in prostor do njega“,
je tedaj o Inšpektoratu RS za okolje in prostor, torej o državnem organu, trdil neresnična žaljiva dejstva, ki lahko škodujejo časi in dobremu imenu navedenega organa.
S tem je storil dve kaznivi dejanji žaljive obdolžitve po prvem odstavku 171. člena Kazenskega zakonika, v zvezi z drugim odstavkom 178. člena Kazenskega zakonika.
Po 50. členu Kazenskega zakonika se obdolženemu izreče
pogojna obsodba,
v kateri se mu za vsako izmed kaznivih dejanj po prvem odstavku 171. člena Kazenskega zakonika določi kazen 2 (dva) meseca zapora, nakar se mu po 2. točki drugega odstavka 47. člena Kazenskega zakonika določi
enotna kazen
3 (tri) mesece zapora,
ki ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja.
2. Obdolženega R.Š. se po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku
oprosti obtožbe,
da je v letu 2008 v Mariboru
dne 20. 5. na PU Mariboru podal pisno ovadbo z dne 19. 5. 2008, s katero je naznanil S.M., gradbenega inšpektorja pri Inšpektoratu RS za okolje in prostor, OE Mariboru, da je storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 261. člena Kazenskega zakonika, kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 262. členu Kazenskega zakonika, kaznivo dejanje krive izpovedbe po tretjem odstavku 289. člena Kazenskega zakonika v zvezi s členom 26 Kazenskega zakonika ter kaznivo dejanje opustitve ovadbe kaznivega dejanja ali storilca po drugem odstavku 286. člena Kazenskega zakonika, storjenih s tem, da je vedel, da investitorji in izvajalci del v ulici ... v Mariboru – gradnji ceste kršijo gradbeno zakonodajo, pa ni ukrepal kot inšpektor, ampak jim je črno gradnjo celo sam svetoval in jih k njen napeljal, s čemer je dosegel, da so le-ti z zlorabo sodišča vršili gradbena dela na njegovi nepremičnini, pri tem pa je vedel, da ovadeni inšpektor očitanih kaznivih dejanj ni storil, saj ga je s tem že v mesecu oktobru 2006 seznanil vodja Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Maribor, Z.F., prav tako pa je bil o tem seznanjen s sklepom in dopisom glavne inšpektorice RS za okolje in prostor B.P. v mesecu oktobru 2007;
s čemer bi naj storil kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 288. člena Kazenskega zakonika.
Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku stroški tega dela kazenskega postopka obremenjujejo proračun.
II. V preostalem se pritožba obdolženčevega zagovornika zavrne kot neutemeljena ter v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
JEDRO
Presoja kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 288. člena KZ-1 in kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem odstavku 171. člena KZ-1, ko gre za ravnanje državnega organa.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.