TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko je v dveh dneh samovoljno zapustil delovno mesto brez dovoljenja in ne da bi se evidentiral, huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Obveznost opravljanja dela je temeljna obveznost delavca v skladu s 33. členom ZDR-1.

Izredna odpoved pogdobe o zaposlitvi delodajalca delavcu je najstrožja sankcija, ki jo ima delodajalec na voljo v primeru ugotovljenih kršitev delovnopravnih obveznosti delavca. Ker v delovnem pravu velja načelo stopnjevitosti sankcij, je podaja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi rezervirana za njahujše primere kršitev, ko bi bilo od delodajalca nerazumno zahtevati, naj delavca kljub njegovi kršitvi zadrži na delu še v času odpovednega roka. Pri tem ocena, kdaj bi bilo od delodajalca to nerazumno pričakovati, temelji na izpolnjenosti dveh pogojev. Pri pogoj je stvarnega značaja in ga je treba ugotavljati in presojati predevsem glede na naravo, težo in posledice delavčeve kršitve obveznosti z delovnega razmerja. Drugi pogoj pa ima osebni značaj in ga je treba presojati ob upoštevanju, kako je ta kršitev vplivala na medsebojna razmerja strank, medsebojno zaupanje, možnosti nadaljnjega sodelovanja in podobno.