TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 148/2000 z dne 6. 7. 2000 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. St 14/99 z dne 17. 5. 2000 se zavrže. Ustavna pritožba A. B. zoper sklep iz prve točke tega izreka se v delu glede poplačila sorazmernega dela stroškov prodaje zastavljene nepremičnine iz ločene stečajne mase zavrže. Ustavna pritožba A. A. se v preostalem delu ne sprejme.

Ustavno sodišče zavrže ustavno pritožbo, če jo je vložila neupravičena oseba. Iz 50. člena ZUstS izhaja, da lahko ustavno pritožbo zoper sodno odločbo vloži tisti, ki so mu je bile s sodno odločbo prizadete človekove pravice ali temeljne svoboščine. To pa predpostavlja, da gre za osebo, ki je bila stranka v sodnem postopku, v katerem je bila ta odločba izdana, oziroma za osebo, na katero se zaradi oblikovalnega učinka ali širjenja subjektivnih mej pravnomočnosti učinek sodne odločbe neposredno razteza. Ker je zadeva še predmet odločanja v rednem sodnem postopku, ni izpolnjena procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev po 51. členu ZUstS. Ustavno sodišče ni instanca rednemu sodstvu in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter pri ugotovitvi dejanskega stanja. Ni v nasprotju z Ustavo pravno stališče sodišča glede vsebine petega odstavka 131. člena ZPPSL; ta določba namreč jasno in nedvoumno določa, da z dnem začetka stečajnega postopka ločitvene pravice nehajo veljati glede obresti, ki do dneva začetka stečajnega postopka še niso dospele.