TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Ob reševanju zahtev obsojenega dr. B.N. in njegovega zagovornika za varstvo zakonitosti se po uradni dolžnosti pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v L. z dne 30.5.1996, v zvezi s sodbo VS v L. z dne 26.11.1996,

r a z v e l j a v i

in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.

Po določbi 3. odstavka 169. člena KZ je nekaznivost novinarja za storjeno razžalitev pri opravljanju časnikarskega poklica določena kot pravilo. Že iz tega razloga je treba "namen zaničevanja", kot izjemo od omenjenega pravila o nekaznivosti novinarjev za žaljivo izražanje, razlagati restriktivno. V primerih, ko novinarji pri opravljanju svojega poklica ocenjujejo ravnanja in javne izjave posameznih političnih funkcionarjev, pa je zaradi javnega interesa oziroma ustavno zagotovljene človekove pravice do svobode izražanja (39. člen Ustave) potrebno, da sodišča določbo 3. odstavka 169. člena KZ o obstoju "namena zaničevanja" presojajo po najstrožjih kriterijih.

Pravilna uporaba določbe 2. odstavka 169. člena KZ torej zahteva, da sodišče v postopku ugotovi, kakšni nameni so vodili novinarja pri pisanju inkriminiranega članka, ali zgolj osebni, da razžali zasebnega tožilca ali pa izključno oziroma pretežno interes javnosti, da jo informira. Pri ugotavljanju "namena zaničevanja" je potrebno tudi kritično presoditi rubriko (žanr), v katerem je bila objavljena razžalitev zasebnega tožilca, ter nato inkriminirano besedilo oceniti v kontekstu celotnega objavljenega članka.