TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže v delu, s katerim se izpodbija del sodbe, ki se nanaša na odločitev o nasprotni tožbi.

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v zvezi z odgovorom na revizijo v znesku 3.346,44 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Vrednosti po tožbi in nasprotni tožbi se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ne seštevata, ker predstavljata samostojni procesni subjektiviteti, ne glede na to, ali bi šlo lahko celo za povezana zahtevka iz tožbe oziroma nasprotne tožbe.

Res je z oklicem o začetku postopka osebnega stečaja nad tožnikom, prenehalo dotedanje pooblastilo, saj so tedaj nastale posledice začetka stečajnega postopka nad njim (primerjaj 245. člen ZFPPIPP in prvi odstavek 101. člena ZPP, na katerega se sklicuje tožena stranka). Vendar pa je glede na tretji odstavek 101. člena ZPP pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati pravdna dejanja, če je treba odvrniti škodo za stranko. Vložitev revizije pa je prav takšno pravdno dejanje. Revizija je bila, ob izkazanem posebnem pooblastilu za njeno vložitev, vložena pred potekom enega meseca od nastanka posledic začetka stečajnega postopka. Zato se nanjo ne morejo raztezati omenjeni negativni procesni učinki posledic začetka stečajnega postopka.

V izpodbijanih sodbah je šlo za pravilno opravljeno „klasično dokazno presojo“, ki ni zahtevala uporabe procesne metodologije, ki je v pomoč sodišču le pri premagovanju spoznavne krize.

Če sodišče dokaze presoja oziroma oceni drugače kot revident, pa gre lahko le za zmotno dokazno oceno, ki v revizijskem postopku ne more biti predmet revizijskega preizkusa in ne za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP .