TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obdolženi A. A. je bil pravilno poučen o pravicah iz 4. člena ZKP. Iz prevodov je jasno razvidno, da je obdolženi bil opozorjen na pravico, da „Če pridržani ne more dobiti odvetnika, mu policija na njegovo zahtevo priskrbi odvetnika na račun države, če se ugotovi, da je pravico mogoče zagotoviti z zagotavljanjem odvetnika.“ Po vsebini gre za enak pouk, kot izhaja iz določbe, ki jo citira zagovornik, poleg tega pa sodišče ugotavlja, da ZKP v petem odstavku 4. člena predvideva pisni pouk in določa njegovo vsebino, ki prav tako ne sledi dobesedni formulaciji iz prve povedi četrtega odstavka 4. člena ZKP, pač pa njena vsebina ustreza citirani vsebini prevoda brošure „Obvestilo o pravicah osebe, ki ji je odvzeta prostost“. Obdolženi A. A. je bil torej pravilno poučen tako z vidika oblike (pisno), kot vsebine.

Pritožnik navaja, da iz okoliščine, da je na obrazcu Privolitev za zavarovanje/preiskavo elektronske naprave v polje „vzorec“ vnesena štirimestna šifra, ni mogoče sklepati, da je obdolženi podal soglasje k zavarovanju in preiskavi naprav. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so številke 4152 vnesene v rubriko „vzorec“ v navedenem obrazcu. Za njegovo izpolnjevanje iz navodila izhaja, da se vzorec nanaša na primer, ko je elektronska naprava zaklenjena oziroma zavarovana z varnostnim vzorcem. Gre za vzorec, s katerim se odklepa ekran telefona. Tega policist ni mogel vedeti, vedel pa ga je obdolženi, ki je s tem, ko je povedal, kakšen vzorec uporablja, podal soglasje za pregled elektronske naprave na tako nedvoumen način, da se kljub neizpolnitvi rubrike „soglašam/ne soglašam“, o tem ne poraja noben dvom.