TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pritožba zoper sklep Državnega zbora št. 020-02/92-27/190 z dne 22. 10. 2007 (Uradni list RS, št. 98/07) se zavrne. Pritožnik sam nosi svoje stroške s pritožbo.

Postopek s pritožbo na podlagi 69. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) pomeni sklepno fazo v sodnem varstvu aktivne in pasivne volilne pravice pri posameznih volitvah, zato je treba v okviru tega postopka presojati le očitke o tistih zatrjevanih kršitvah, ki bi lahko vplivale na izid volitev (in s tem na potrditev poslanskih mandatov) in bi zato lahko pomenile kršitev volilne pravice iz 43. člena Ustave. To pomeni, da je postopek s pritožbo poseben postopek, v katerem mora Ustavno sodišče v luči varstva volilne pravice vsebinsko presojati le tiste nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na pravilnost volilnega izida. Namen takšne ureditve je zagotovitev čimprejšnjega polnega delovanja Državnega zbora in s tem zagotovitev učinkovitega izvrševanja funkcij zakonodajne veje oblasti. Pravilna je razlaga tretjega odstavka 91. člena Zakona o volitvah v Državni zbor, po kateri je treba pri oceni, kdaj gre za enak delež glasov, upoštevati rezultat izračunan natančno. Ustavnemu sodišču se v postopku s pritožbo na podlagi 69. člena ZUstS ni bilo treba ukvarjati s kršitvami, ki se nanašajo na postopek odločanja pred DVK in na postopek odločanja pred DZ, kajti te, tudi če so bile storjene, niso mogle vplivati na pravilnost volilnega izida. Zato pritožniku zgolj z njimi ni mogla biti kršena pasivna volilna pravica iz drugega odstavka 43. člena Ustave.