TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 14 Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo in 23/08) je, kolikor se je na njegovi podlagi lastni dohodek prosilcev, katerih mesečni dohodek iz dejavnosti je nižji od višine bruto minimalne plače, ugotavljal na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11 in 14/13), v neskladju z Ustavo.

Na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki se z razlago 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči uporablja v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se prosilcem za brezplačno pravno pomoč, ki opravljajo samostojno dejavnost, pa je njihov (dejanski) dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, kot njihov dohodek upošteva dohodek v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače. Navedeno pomeni, da samostojni podjetnik (oziroma drugi samozaposleni z registrirano dejavnostjo) do brezplačne pravne pomoči ni upravičen že na podlagi izpodbijane določbe in ne glede na višino njegovega dejansko doseženega dohodka iz dejavnosti oziroma siceršnjega materialnega položaja. To hkrati pomeni, da te osebe, ki se znajdejo v okoliščinah, ko s samostojnim opravljanjem svojega dela ne dosegajo dohodka v višini bruto minimalne plače in bi jim zato sicer lahko pripadala brezplačna pravna pomoč, te ne dobijo, ker pridobivajo dohodek z opravljanjem samostojne dejavnosti in se jim zato kot njihov dohodek, ki je pomemben za ugotovitev njihovega materialnega položaja, upošteva fiktivni dohodek in ne njihov dejanski dohodek iz tega naslova. Za takšno ureditev ugotavljanja višine lastnega dohodka oseb, ki opravljajo dejavnosti, ni najti razumnega razloga, ki bi izhajal iz narave stvari. Izpodbijana ureditev je zato v neskladju s splošnim načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave.