BESEDILO
                        ORIGINAL:
Osebe, navedene v 1. odst.  227.  člena  ZKP,  je  treba  pri  vsakem
njihovem  zaslišanju  v  kazenskem  postopku poučiti, da jim ni treba
pričati, pouk in odgovor nanj pa vpisati  v  zapisnik.  Če  se  takim
osebam  samo  omeni  številka  227.  člena  ZKP, v kateri je navedena
pravica, da jim ni treba pričati, to še ne pomeni, da so bile poučene
o  pravici.  Pouk  in  odgovor  nanj morata biti dana prej, preden se
priča zasliši, vpisana v zapisnik pa morata biti takoj, ko  sta  bila
dana.  Pouk  in  odgovor morata biti vpisana v zapisnik v besedilu, v
kakršnem sta bila izjavljena.
Zoper  pravnomočno  sodbo,  s  katero  je  bil  obdolženec spoznan za
krivega nadaljevanega kaznivega dejanja posilstva po 1. odstavku 100.
člena  KZ  RS  in  obsojen  na kazen 2 leti zapora, sta obdolženec in
njegov zagovornik vložila zahtevi  za  izreden  preizkus  pravnomočne
sodbe.  V  sodbi  Vrhovnega  sodišča Republike Slovenije, s katero je
bila z ugoditvijo zahtevama in po uradni dolžnosti pravnomočna  sodba
razveljavljena, je v obrazložitvi med drugim navedeno:
"Sodišče, ki vodi postopek, je po 2. odstavku 227. člena  ZKP  dolžno
poučiti  osebe, omenjene v 1. odstavku tega člena, preden jih zasliši
ali brž, ko zve za njihovo razmerje, pri čemer  se  pouk  in  odgovor
nanj  vpišeta  v  zapisnik.  V  zapisnikih  o  zaslišanju dveh prič v
preiskavi pouk in odgovor nanj nista navedena. Po določbi 228.  člena
ZKP  se na takšnem pričevanju, pri katerem pouk in odgovor nanj nista
navedena v zapisniku, sodba ne sme opirati. Preiskovalna  sodnica  je
skušala  nepravilnost pri zaslišanju omenjenih prič "popraviti" tako,
da je že po vloženi obtožnici naknadno še enkrat na kratko  zaslišala
obe  priči  samo o tem, ali sta bili pri prejšnjem zaslišanju poučeni
in kaj sta takrat odgovorili. Naknadno  zasliševanje prič o pouku  in
odgovoru  nanj  je  v vsakem primeru odveč, saj ne more pripeljati do
takega retroaktivnega učinka, da bi nepravilno izvedeno  in  zapisano
prejšnje  zaslišanje  priče  naknadno  pridobilo  lastnost veljavnega
dokaza. Sodba se lahko opira samo na  tisto  izpovedbo  priviligirane
priče  po  227.  členu  ZKP,  ki je bila dana potem, ko je bila priča
poučena in je po tem pouku  tudi  že  pritrdilno  odgovorila,  da  bo
pričala.  Tudi  pogoj,  da morata biti pouk in odgovor nanj vpisana v
zapisnik, je lahko izpolnjen pravilno samo, če  sta  bila  vpisana  v
zapisnik  takrat,  ko  sta  bila  dana. Naknadno zaslišanje prič, pri
katerem ni šlo za registriranje vsebine tekočega procesnega  dejanja,
marveč  le  za rekonstruiranje vsebine preteklega procesnega dejanja,
pri pravilni uporabi  zakona  ne  more  biti  pomembno.  Zapisnika  o
zaslišanju  teh dveh prič bi zato morala biti izločena iz spisa po 1.
odstavku 83. člena ZKP, kar pa ni bilo storjeno, marveč  sta  bili  v
preiskavi  podani  izpovedbi  obeh  prič tudi upoštevani kot sestavna
dela njunih izpovedb na  glavni  obravnavi.  Ko  sodba  sodišča  prve
stopnje  ugotavlja dejansko stanje na podlagi izpovedb obeh omenjenih
prič, se s tem opira tudi na njuni izpovedbi v  preiskavi,  torej  na
dokaza, na katera se ne bi smela opirati.
Pouk osebam, navedenim v 227. členu ZKP, da niso dolžne  pričati,  je
nujna  sestavina  predpisanega  postopka  pri  zaslišanju  priče  kot
procesnem dejanju, zato je treba vse določbe  v  zvezi  s  poukom  in
zapisovanjem pouka ter odgovora upoštevati pri vsakem zaslišanju take
osebe  v  kazenskem  postopku.  Obsojenec  ima  prav,  ko  v  zahtevi
uveljavlja,  da priče na glavni obravnavi niso bile pravilno poučene.
Pri dajanju pravnega pouka je treba osebam, navedenim  v  227.  členu
ZKP,  v  celoti razložiti vsebino pravice, ki je določena v zakonu. Z
navedbami v zapisniku o  glavni  obravnavi,  da  so  bile  tri  priče
poučene  po  227. členu ZKP, se lahko samo potrjuje, da so priče bile
opozorjene na določbo v zakonu, v kateri je zapisana njihova pravica,
ne  ve  se pa, ali je bila pričam tudi pojasnjena vsebina pravice. Ta
dvom je pri dveh pričah odpravljen z zapisanima  njunima  odgovoroma,
da  bosta  pričali,  pri  tretji priči pa še naprej obstoji, ker njen
odgovor na pouk v zapisniku o glavni obravnavi ni  naveden.  Tako  se
pokaže, da v zvezi z zaslišanjem tretje priče na glavni obravnavi, ki
se je omenjenega dne morala začeti znova,  v  zapisniku  ni  natančno
potrjen  niti  pravilni  pouk,  da  ni dolžna pričati, predvsem pa ni
potrjen pričin odgovor, da se je izrečno  odpovedala  svoji  pravici,
vse to pa je glede na določbo 228. člena ZKP še dodaten razlog, da se
sodba ne bi smela opirati na izpovedbo te priče."
                
                    Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
                
                
                    
                        
                             
                        
                        
                            Začnite z najboljšim.
                            VSE NA ENEM MESTU.