TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Osebe, navedene v 1. odst. 227. člena ZKP, je treba pri vsakem
njihovem zaslišanju v kazenskem postopku poučiti, da jim ni treba
pričati, pouk in odgovor nanj pa vpisati v zapisnik. Če se takim
osebam samo omeni številka 227. člena ZKP, v kateri je navedena
pravica, da jim ni treba pričati, to še ne pomeni, da so bile poučene
o pravici. Pouk in odgovor nanj morata biti dana prej, preden se
priča zasliši, vpisana v zapisnik pa morata biti takoj, ko sta bila
dana. Pouk in odgovor morata biti vpisana v zapisnik v besedilu, v
kakršnem sta bila izjavljena.

Zoper pravnomočno sodbo, s katero je bil obdolženec spoznan za
krivega nadaljevanega kaznivega dejanja posilstva po 1. odstavku 100.
člena KZ RS in obsojen na kazen 2 leti zapora, sta obdolženec in
njegov zagovornik vložila zahtevi za izreden preizkus pravnomočne
sodbe. V sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, s katero je
bila z ugoditvijo zahtevama in po uradni dolžnosti pravnomočna sodba
razveljavljena, je v obrazložitvi med drugim navedeno:
"Sodišče, ki vodi postopek, je po 2. odstavku 227. člena ZKP dolžno
poučiti osebe, omenjene v 1. odstavku tega člena, preden jih zasliši
ali brž, ko zve za njihovo razmerje, pri čemer se pouk in odgovor
nanj vpišeta v zapisnik. V zapisnikih o zaslišanju dveh prič v
preiskavi pouk in odgovor nanj nista navedena. Po določbi 228. člena
ZKP se na takšnem pričevanju, pri katerem pouk in odgovor nanj nista
navedena v zapisniku, sodba ne sme opirati. Preiskovalna sodnica je
skušala nepravilnost pri zaslišanju omenjenih prič "popraviti" tako,
da je že po vloženi obtožnici naknadno še enkrat na kratko zaslišala
obe priči samo o tem, ali sta bili pri prejšnjem zaslišanju poučeni
in kaj sta takrat odgovorili. Naknadno zasliševanje prič o pouku in
odgovoru nanj je v vsakem primeru odveč, saj ne more pripeljati do
takega retroaktivnega učinka, da bi nepravilno izvedeno in zapisano
prejšnje zaslišanje priče naknadno pridobilo lastnost veljavnega
dokaza. Sodba se lahko opira samo na tisto izpovedbo priviligirane
priče po 227. členu ZKP, ki je bila dana potem, ko je bila priča
poučena in je po tem pouku tudi že pritrdilno odgovorila, da bo
pričala. Tudi pogoj, da morata biti pouk in odgovor nanj vpisana v
zapisnik, je lahko izpolnjen pravilno samo, če sta bila vpisana v
zapisnik takrat, ko sta bila dana. Naknadno zaslišanje prič, pri
katerem ni šlo za registriranje vsebine tekočega procesnega dejanja,
marveč le za rekonstruiranje vsebine preteklega procesnega dejanja,
pri pravilni uporabi zakona ne more biti pomembno. Zapisnika o
zaslišanju teh dveh prič bi zato morala biti izločena iz spisa po 1.
odstavku 83. člena ZKP, kar pa ni bilo storjeno, marveč sta bili v
preiskavi podani izpovedbi obeh prič tudi upoštevani kot sestavna
dela njunih izpovedb na glavni obravnavi. Ko sodba sodišča prve
stopnje ugotavlja dejansko stanje na podlagi izpovedb obeh omenjenih
prič, se s tem opira tudi na njuni izpovedbi v preiskavi, torej na
dokaza, na katera se ne bi smela opirati.
Pouk osebam, navedenim v 227. členu ZKP, da niso dolžne pričati, je
nujna sestavina predpisanega postopka pri zaslišanju priče kot
procesnem dejanju, zato je treba vse določbe v zvezi s poukom in
zapisovanjem pouka ter odgovora upoštevati pri vsakem zaslišanju take
osebe v kazenskem postopku. Obsojenec ima prav, ko v zahtevi
uveljavlja, da priče na glavni obravnavi niso bile pravilno poučene.
Pri dajanju pravnega pouka je treba osebam, navedenim v 227. členu
ZKP, v celoti razložiti vsebino pravice, ki je določena v zakonu. Z
navedbami v zapisniku o glavni obravnavi, da so bile tri priče
poučene po 227. členu ZKP, se lahko samo potrjuje, da so priče bile
opozorjene na določbo v zakonu, v kateri je zapisana njihova pravica,
ne ve se pa, ali je bila pričam tudi pojasnjena vsebina pravice. Ta
dvom je pri dveh pričah odpravljen z zapisanima njunima odgovoroma,
da bosta pričali, pri tretji priči pa še naprej obstoji, ker njen
odgovor na pouk v zapisniku o glavni obravnavi ni naveden. Tako se
pokaže, da v zvezi z zaslišanjem tretje priče na glavni obravnavi, ki
se je omenjenega dne morala začeti znova, v zapisniku ni natančno
potrjen niti pravilni pouk, da ni dolžna pričati, predvsem pa ni
potrjen pričin odgovor, da se je izrečno odpovedala svoji pravici,
vse to pa je glede na določbo 228. člena ZKP še dodaten razlog, da se
sodba ne bi smela opirati na izpovedbo te priče."