TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje

razveljavi:

- v 1. točki izreka,

- v 2. točki izreka glede zavrnitve zahtevka za vzpostavitev

delovnega razmerja za čas od 7.8.2003 do 23.12.2003, vpisa

delovne dobe za ta čas v delovno knjižico, priznanja vseh pravic

iz delovnega razmerja za ta čas ter obračuna in izplačila plač,

ki so zapadle v plačilo za ta čas z zakonskimi zamudnimi obrestmi

od zapadlosti posameznega mesečnega zneska do plačila,

- v 3. točki izreka

in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo

sojenje,

- ter v 4. točki izreka in se v tem delu tožba zavrže.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu (2.

točka izreka - glede zavrnitve zahtevka za vrnitev nazaj na delo

k toženi stranki, za vpis delovne dobe in priznanje vseh pravic

iz delovnega razmerja, vključno s plačo za čas po 24.12.2003 s

pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi) potrdi izpodbijana

sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

 

Čeprav je stečajni postopek nad delodajalcem končan, ima delavec

interes, da se ugotovi, da je podana odpoved PZ iz poslovnega

razloga nezakonita, ker so obstajali pogoji za prevzem po 73.

členu ZDR.

Tudi če je stečajni postopek nad delodajalcem zaključen, ima

delavec interes, da se ugotovi, da je bila redna odpoved PZ iz

poslovnega razloga,podana pet mesecev pred stečajem, nezakonita.

V primeru nezakonitosti podane odpovedi ima delavec pravico

zahtevati ugotovitev obstoja delovnega razmerja do dneva, ko mu

je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja. V tem primeru bi mu

stečajni upravitelj PZ lahko odpovedal s 15-dnevnim odpovednim

rokom (1. odstavek 103. člena ZDR), če njegovo delo ne bi bilo

več potrebno, do takrat pa bi delavec imel vse pravice iz

delovnega razmerja.

Tudi v primeru, če je stečaj začet in končan istega dne

(8.12.2003) po 99. členu ZPPSL, mora stečajni upravitelj ta

dan šele podati odpoved PZ po 103. členu ZDR s 15-dnevnim

odpovednim rokom. Če gre za stečaj podjetnika posameznika

(s.p.), se za poplačilo terjatev upošteva premoženje, ki ga

ima podjetnik posameznik ob uvedbi stečaja. Skladno z 5.

točko 1. odstavka 19. člena Zakona o finančnem poslovanju

podjetnik posameznik upnikom odgovarja za škodo, ki je

nastala, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega

poplačila terjatev v primeru kršitve 15. člena ZFP. Ta člen

določa, da je prepovedana preusmeritev poslovanja oz.

finančnih tokov na drugo pravno osebo, na kar je delavec

tekom postopka opozarjal.