TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 445 Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19) ni v neskladju z Ustavo.   Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 20016/2011 z dne 26. 5. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. VII Kp 20016/2011 z dne 2. 9. 2015 se zavrne.

Osebna udeležba v pritožbenem postopku za obdolženca nima nujno enakega pomena kot v postopku na prvi stopnji. Obdolženčeva prisotnost se ne zahteva, kadar so predmet presoje pred pritožbenim sodiščem pravna vprašanja, kadar pritožnik zgolj ponavlja očitke, na katere je v zadostni meri odgovorilo že sodišče prve stopnje, oziroma kadar je pritožba očitno neutemeljena. Obdolženec pa ima na primer pravico prisostvovati na pritožbeni seji, kadar je na seji prisoten tožilec, kadar vsebuje pritožba nove dokaze in nove navedbe, ki jih sodišče prve stopnje še ni presojalo in so lahko bistvene za odločitev, kadar pritožbene navedbe vzbujajo dvom o ugotovljenem dejanskem stanju ali kadar pritožbeno sodišče pred pritožbeno sejo meni, da bi očitki iz pritožbe lahko vodili do uporabe petega odstavka 392. člena Zakona o kazenskem postopku.