TFL Vsebine / TFLGlasnik

Vrhovno sodišče je minuli teden pripravilo že trinajsto Konferenco dobrih praks v sodstvu. Podobno kot na predhodnih izvedbah konference, na katerih so sodišča in drugi gostje predstavili številne dobre prakse z različnih pravnih področij, so svoje videnje predstavili tako sodniki kot sodna uprava, o tej temi pa je spregovorilo tudi več gostov iz tujine.

Posebno pozornost sta pritegnila gosta iz Italije, raziskovalec Marco Fabri iz Nacionalnega raziskovalnega sveta Italije in vrhovni sodnik kasacijskega sodišča Italije Stefano Aprile. Dr. Miodrag Đorđević, predsednik vrhovnega sodišča, in Andreja Katič, ministrica za pravosodje, sta na konferenci na Brdu pri Kranju pozdravila tudi Jasmino Vasović, predsednico srbskega vrhovnega sodišča, in Gordano Jalšovečki, namestnico predsednika hrvaškega vrhovnega sodišča.

V središču pozornosti letošnje konference dobrih praks v sodstvu so bili časovni standardi oziroma upravljanje časa v sodnih postopkih. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril dr. Miodrag Đorđević, je sprejetje časovnih standardov namenjeno predvsem sodni upravi, da lahko sprejema ustrezne odločitve in ukrepe, pri čemer je kot najpomembnejšo izpostavil vlogo predsednikov sodišč, ki lahko uspešnost poslovanja sodišč spremljajo tudi z vidika doseganja teh standardov.

»Sprejetje časovnih standardov je namenjeno predvsem sodni upravi, da lahko sprejema ustrezne odločitve.«

Kot so zapisali v sporočilu za javnost na vrhovnem sodišču, so svoje videnje tega področja predstavili tako sodniki kot sodna uprava. Podobno kot tudi na predhodnih izvedbah konference, na katerih so sodišča in drugi gostje predstavili številne dobre prakse z različnih pravnih področij, prenovo in optimizacijo delovnih procesov, prednosti uporabe informatiziranih vpisnikov in drugih aplikacij ter tehničnih pripomočkov. Tako so bili predstavljeni številni projekti, ki predstavljajo pridobitev za učinkovitejše delo sodišč.

Kot je v uvodu konference povedal Đorđević, lahko predsedniki sodišč z vidika doseganja časovnih standardov spodbujajo sodnike, da pri vodenju postopkov upoštevajo tudi časovni vidik. »V tem kontekstu verjamem, da bomo predsedniki sodišč, zlasti z uvedbo tako imenovanega enovitega sodnika in s poudarkom na mobilnosti sodnikov, imeli na področju sodne uprave na voljo ustrezne ukrepe za boljšo in lažjo organizacijo delovnih procesov ter doseganje določenih časovnih standardov, v tem okviru pa tudi za bolj enakomerno obremenitev sodišč,« so zapisali v sporočilu.

Ministrica Andreja Katič je med pozdravom med drugim poudarila, da predstavlja srečanje predvsem priložnost za izmenjavo mnenj in razmislek o pomenu časovnih standardov, pri katerih gre za določitev pričakovanega časa reševanja zadev v posameznih postopkih, to je razumnega časa reševanja posamezne zadeve.

»V sodstvu si časovne standarde postavljamo sami, kar je po eni strani odraz neodvisnosti sodne veje oblasti, po drugi strani pa njene zrelosti in odgovornosti.«

Italijanski raziskovalec Marco Fabri je o upravljanju časa v sodnih postopkih spregovoril z akademskega vidika. Med drugim je izpostavil, da predstavlja določitev časovnih okvirov temeljni korak za merjenje in primerjave različnih zadev in za zagotavljanje sojenja v razumnem roku, predstavil pa je tudi nekatere ključne kriterije, ki jih morajo glede obravnave sodnih primerov z različnih pravnih področij upoštevati sodišča, če želijo dosegati dobre rezultate in uspešno poslovati.

Vrhovni sodnik kasacijskega sodišča Italije Stefano Aprile je spregovoril o upravljanju časa v sodnih postopkih na podlagi izkušenj njihovega sodišča. Predstavil je nekatere podatke v zvezi z različnimi vrstami sodnih postopkov in med drugim izpostavil, da je za javnost časovni dejavnik pri sodnih postopkih ključnega pomena, zato je po drugi strani upravljanje časa bistveni dejavnik uspeha za tiste, ki so pristojni za zagotavljanje poštenega sojenja. Najpomembnejši element pri doseganju visoke stopnje učinkovitosti predstavlja dobra organizacija, je med drugim poudaril vrhovni sodnik Stefano Aprile.

Domače izkušnje s časovnimi standardi v sodstvu, ki so bili že pred leti uveljavljeni namesto pričakovanega obsega dela oziroma tako imenovane norme, je podrobneje predstavil podpredsednik ljubljanskega okrožnega sodišča, višji sodnik Tomaž Bromše. Vrhovno sodišče je namreč za določitev časovnih standardov že leta 2015 oblikovalo delovno skupino, v kateri sodelujejo predstavniki najpomembnejših deležnikov sodstva; od leta 2022 jo vodi sodnik Bromše. Kot je pojasnil na konferenci, se zdi skupini zelo pomemben stik z drugimi deležniki, od sodnega sveta, državnega tožilstva, državnega odvetništva in odvetniške zbornice do ministrstva za pravosodje, ki je zelo dober. Predstavil je tudi metodologijo za določanje časovnih standardov, in sicer za vse vrste sodišč, hkrati pa tudi nekaj referenčnih primerov, ki so bili delovni skupini v oporo pri pripravi meril za določanje standardov. Ob tem je sodnik Bromše spregovoril še o nekaterih pozitivnih praksah, ki so jih uvedli na okrožnem sodišču v Ljubljani in jim omogočajo hitrejše oziroma bolj tekoče delo.

Strokovni sodelavec v službi za razvoj sodne uprave pri vrhovnem sodišču Tine Stegovec je predstavil pogled sodne uprave oziroma vrhovnega sodišča na časovne standarde. Pojasnil je, da so časovni standardi postavljeni ob upoštevanju statističnih podatkov in razmer, v katerih poslujejo sodišča, upoštevan pa je tudi vidik stranke, saj zasledujejo cilj enakega trajanja postopkov ne glede na sodišče. Pri doseganju teh standardov imajo zelo pomembno vlogo predsedniki sodišč z izvajanjem ustreznih ukrepov sodne uprave ter motivacijo sodnikov in osebja, je poudaril Stegovec in dodal: »V sodstvu si časovne standarde postavljamo sami, kar je po eni strani odraz neodvisnosti sodne veje oblasti, po drugi strani pa njene zrelosti in odgovornosti.«

V zaključnem delu konference je udeležence nagovorila še sodnica mag. Barbara Petrič z ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je predstavila način dela na pravdnem oddelku večjega okrožnega sodišča, predvsem v smislu lovljenja ravnotežja med hitrostjo postopka in kakovostjo sodniškega odločanja.

Spoštovani bralci, ker je to zadnji TFL Glasnik v letošnjem letu, vam voščimo lepe praznike in želimo vse dobro v prihodnjem letu!