Nalaganje dokumenta...
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 104-4132/2015, stran 13512 DATUM OBJAVE: 28.12.2015
RS 104-4132/2015
4132. Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020
Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020
o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina uredbe)
(1)
Ta uredba ureja izvajanje ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020) in je dostopen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) ter na spletni strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si).
(2)
Ta uredba za ukrep in podukrep iz prejšnjega odstavka določa namen podpore, upravičence, upravičene stroške, pogoje za dodelitev sredstev, merila za ocenjevanje vlog, pogoje za izplačilo sredstev, obveznosti, finančne določbe, splošne in skupne določbe:
1.
za izvajanje:
-
Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU);
-
Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/791 z dne 27. aprila 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (UL L št. 127 z dne 22. 5. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);
-
Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);
-
Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1310/2013/EU);
-
Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48; v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU);
-
Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 807/2014/EU);
-
Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18; v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU) in
-
Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014; v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU);
2.
v skladu z:
-
Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 702/2014/EU) in
-
Smernicami Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C št. 201 z dne 1. 7. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Smernice za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje).
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
datum dodelitve podpore iz 29. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in 21. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje je datum izdaje odločbe o pravici do sredstev po tej uredbi;
2.
polna delovna moč (v nadaljnjem besedilu: PDM) je obseg dela najmanj 1.800 ur letno;
3.
izračunana vrednost PDM iz prejšnje točke na kmetiji predstavlja naslednje vrednosti:
-
oseba, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (1 PDM),
-
oseba, ki je za polni delovni čas zaposlena na kmetiji (1 PDM),
-
osebi, ki je za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji se PDM izračuna glede na število ur zaposlitve,
-
član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela, in je zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (0,8 PDM),
-
član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela (0,5 PDM),
-
član kmetije, ki ni v delovnem razmerju na kmetiji (0,5 PDM),
-
član kmetije, ki je študent ali študentka (0,3 PDM),
-
član kmetije, ki je upokojenec ali upokojenka (0,3 PDM),
-
član kmetije, ki je dijak ali dijakinja (0,2 PDM);
4.
za eno PDM pri pravnih osebah in samostojnem podjetniku posamezniku se upošteva:
-
ena oseba v delovnem razmerju za polni delovni čas oziroma
-
oseba, ki je nosilec dejavnosti;
5.
Evropsko inovacijsko partnerstvo na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (v nadaljnjem besedilu: EIP) je partnerstvo, ki se ustanovi za namen uresničevanja ciljev iz 55. člena Uredbe 1305/2013/EU;
6.
glava velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) je ekvivalent, ki se izračuna iz koeficientov za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali iz priloge I Pravilnika o Evidenci imetnikov rejnih živali in Evidenci rejnih živali (Uradni list RS, št. 87/14);
7.
glavni posevek je kmetijska rastlina, ki je na kmetijski površini pretežni del obdobja, določenega za izpolnjevanje diverzifikacije kmetijskih rastlin iz predpisa, ki ureja sheme neposrednih plačil;
8.
kmetijski proizvod je proizvod iz 4. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU, in iz 3. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;
9.
metodologija Farm Accountancy Data Network (v nadaljnjem besedilu: FADN) je v skladu s pravilnikom, ki ureja delovanje mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN opredeljeni način in oblika zapisovanja računovodskih podatkov;
10.
mikro, mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) so podjetja, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I k Uredbi 702/2014/EU;
11.
obseg primerljivih kmetijskih površin (v nadaljnjem besedilu: PKP) je obseg površin, ki se izračuna na podlagi dejanske vrste rabe iz pravilnika, ki ureja evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, po katerem se za 1 ha primerljivih kmetijskih površin šteje:
-
1 ha njivskih površin (raba GERK 1100, 1150, 1170, in 1610),
-
2 ha travniških površin (raba GERK 1222, 1300 in 1320),
-
0,25 ha trajnih nasadov – intenzivnih sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov, matičnjakov, hmeljišč, nasadov belušev, artičok, hitro rastočega panjevca in drevesnic (raba GERK 1160, 1161, 1180, 1181, 1211, 1212, 1221, 1230, 1240),
-
0,1 ha rastlinjakov (raba GERK 1190, 1191 in 1192) ali
-
8 ha plantaže gozdnega drevja (raba GERK 1420);
12.
podjetje v težavah je podjetje iz 14. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in iz 15. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;
13.
zagotavljanje standardno obdelanih podatkov FADN je zagotavljanje predpisanih podatkov v skladu s pravilnikom, ki ureja delovanje mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN in izračunanih standardnih rezultatov, kot so določeni v dokumentu Evropske komisije Opredelitev spremenljivk, ki se uporabljajo pri standardnih rezultatih FADN št. RI/CC 882, ki je dostopen na spletni strani MKGP;
14.
predelava kmetijskih proizvodov v kmetijske proizvode pomeni predelavo iz 6. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in iz 11. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;
15.
predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode pomeni predelavo iz 56. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in iz 75. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;
16.
socialno podjetje je podjetje iz zakona, ki ureja socialno podjetništvo;
17.
trajni nasadi so sadovnjaki, oljčniki in hmeljišča ter nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah;
18.
trženje kmetijskih proizvodov pomeni trženje iz 7. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in z 12. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;
19.
ureditev objekta je gradnja v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov in investicijsko vzdrževanje objekta;
20.
rekonstrukcija objekta je rekonstrukcija v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov;
21.
velika podjetja so podjetja iz 26. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU.
3. člen
(pristojni organi in odbor)
(1)
Organ upravljanja PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: OU) iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je MKGP. Naloge OU opravljata MKGP in Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP).
(2)
Akreditirana plačilna agencija iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je ARSKTRP.
(3)
Certifikacijski organ iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance.
(4)
Odbor za spremljanje iz drugega odstavka 47. člena Uredbe 1303/2013/EU je odbor za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.
4. člen
(vrste ukrepov, podukrepov in operacij)
S to uredbo se v okviru:
1.
ukrepa naložbe v osnovna sredstva iz 17. člena Uredbe 1305/2013/EU ureja izvajanje podukrepov:
a)
podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva;
b)
podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov;
c)
podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva z naslednjimi vrstami operacijami:
-
izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih,
-
gradnja velikih namakalnih sistemov,
-
tehnološke posodobitve velikih namakalnih sistemov,
-
ureditev gozdne infrastrukture;
2.
podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz 26. člena Uredbe 1305/2013/EU ureja izvajanje operacij:
-
naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa,
-
naložbe v pred-industrijsko predelavo lesa.
II. PODROBNEJŠE DOLOČBE ZA IZVAJANJE PODUKREPOV IN OPERACIJ
1. Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva
5. člen
(namen podpore in vrste naložb)
(1)
Podpora iz podukrepa Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva je namenjena naložbam kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 83, z dne 30. marca 2010, str. 47), (v nadaljnjem besedilu: Priloga I k Pogodbi).
(2)
Naložbe iz prejšnjega odstavka se glede na cilje iz PRP 2014-2020 delijo na:
1.
naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev za uresničitev cilja večje trajnosti kmetijskih gospodarstev. To so naložbe, ki so usmerjene v prilagoditev kmetijskih gospodarstev horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka 5. člena Uredbe 1305/2013/EU, zlasti pa v:
-
zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka iz kmetijske proizvodnje, zlasti živinoreje,
-
prilagajanje kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam,
-
povečanje energetske učinkovitosti, vključno z večjo rabo lesa,
-
uvajanje obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) razen za pridobivanje energije iz sončnega vira in proizvodnjo bioplina,
-
zmanjšanje oziroma učinkovitejšo rabo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS) in gnojil (npr. naprave za nanašanje FFS z zmanjšanjem zanosa in za razkuževanje semena ter naprave za mehansko zatiranje škodljivih organizmov),
-
gospodarnejšo rabo vode in drugih surovin ter v ureditev čistilnih in varčevalnih tehnologij (npr. zbiranje meteorne vode, ureditev čistilnih naprav in neprepustnih greznic, zamenjava namakalne opreme in zmanjšanje porabe vode pri tehnoloških posodobitvah obstoječih malih namakalnih sistemov; v nadaljnjem besedilu: MNS),
-
prilagoditev kmetovanja na okoljsko občutljivih območjih, pomembnih z vidika varovanja naravnih virov (zlasti vode, tal in biotske raznovrstnosti),
-
ureditev nasadov večletnih rastlin, ki so manj občutljive zoper bolezni in pozebo k čemur sodi tudi postavitev travniških sadovnjakov,
-
ekološko pridelavo hrane;
2.
naložbe v izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, ki se podpirajo zaradi:
-
dviga produktivnosti, zlasti produktivnosti dela,
-
povečanja stroškovne učinkovitosti,
-
povečanja higiene in kakovosti ter doseganja višje dodane vrednosti kmetijskih proizvodov,
-
prilagoditve kmetijskih gospodarstev nadstandardnim zahtevam dobrobiti živali;
3.
naložbe v prilagoditev standardom Evropske unije, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, vključno s standardom varstva pri delu, do katerih je upravičen mladi kmet;
4.
naložbe v ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil in ureditev skladiščnih zmogljivosti ki presegajo minimalne zahteve iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov;
5.
naložbe, namenjene prvi prodaji kmetijskih proizvodov iz lastne primarne pridelave prodajnemu posredniku ali predelovalcu, in dejavnosti, s katerimi se proizvod pripravi za tako prvo prodajo.
(3)
Naložbe iz 5. točke prejšnjega odstavka so upravičene do podpore le v okviru kolektivnih naložb iz 12. člena te uredbe.
6. člen
(upravičenec)
(1)
Upravičenec do podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v Register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) in opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji.
(2)
Če je upravičenec iz prejšnjega odstavka mladi kmet se za namen tega podukrepa šteje, da je mladi kmet fizična oseba, ki je ustanovila kmetijsko gospodarstvo v obdobju pet let pred oddajo vloge na javni razpis in je ob vložitvi te vloge:
-
stara od 18 let do vključno 40 let in
-
ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost kot sta opredeljena v predpisu, ki ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz PRP 2014–2020.
(3)
Če je fizična oseba iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik, se pogoji iz prejšnjega odstavka nanašajo na samostojnega podjetnika posameznika.
(4)
Kot ustanovitev kmetijskega gospodarstva iz drugega odstavka tega člena se šteje:
-
izdaja odločbe o pravici do sredstev iz predpisa, ki ureja izvajanje ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij iz PRP 2007–2013 ali
-
izdaja odločbe o pravici do sredstev iz predpisa, ki ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz PRP 2014–2020.
(5)
Če upravičenec iz drugega odstavka tega člena ni prejel odločbe iz prejšnjega odstavka, se kot ustanovitev kmetijskega gospodarstva šteje prvi vpis mladega kmeta kot nosilca tega kmetijskega gospodarstva v RKG.
(6)
Če je upravičenec iz prvega odstavka tega člena organizacija proizvajalcev v kmetijstvu, ki uresničuje kolektivno naložbo iz 12. člena te uredbe, mora biti:
-
pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za MSP, in
-
je priznana v skladu s predpisi, ki urejajo priznanje organizacij proizvajalcev.
7. člen
(upravičeni stroški)
(1)
Upravičeni stroški podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva so:
1.
stroški ureditve ali vzdrževanje nepremičnin za kmetijsko dejavnost, nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, ureditev greznic in čistilnih naprav, nakup informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) in strojne opreme. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, njihovega prevoza in montaže ter stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del). Pri naložbah v zbiranje meteorne vode je podpora namenjena objektom za shranjevanje te vode z zmogljivostjo vsaj 10 m3;
2.
nakup nove kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme za prevoz živali in surovin;
3.
nakup zemljišč, ki so v prostorskem aktu lokalne skupnosti opredeljena kot kmetijska;
4.
stroški postavitve oziroma obnove sadovnjakov in oljčnikov, vključno s postavitvijo jagodišč: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore ter nakup in postavitev mrež proti toči. Kot obnova sadovnjakov in oljčnikov se šteje:
-
zamenjava obstoječih sort s sortami, ki so manj občutljive zoper bolezni in pozebo,
-
zamenjava obstoječih sort s tržno primernimi sortami oziroma kloni iste sorte s seznama sadnega izbora Kmetijskega inštituta Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KIS) ali Sortne liste Republike Slovenije, ki jo izda Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: UVHVVR),
-
sprememba tehnologije pridelave (gostota in število sadik na hektar, vzgojna oblika ipd.);
5.
stroški postavitve oziroma obnove hmeljišč, k čemur spadajo priprava zemljišča (zemeljska dela), ureditev hmeljske žičnice, nakup sadik in njihova saditev. Kot obnova hmeljišč se šteje:
-
zamenjava obstoječih sort s sortami, ki so manj občutljive zoper bolezni in pozebo,
-
zamenjava obstoječih sort s tržno primernimi sortami oziroma z različnimi kloni iste sorte, s sortnega seznama hmelja, ki ga izda UVHVVR, ali sorte s sortnega seznama hmelja, ki ga izda Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IHPS),
-
sprememba tehnologije pridelave (gostota in število sadik na hektar, vzgojna oblika ipd.) ali
-
obnova hmeljskih žičnic;
6.
nakup in postavitev rastlinjakov ter pripadajoče opreme. Za rastlinjake se štejejo steklenjaki, plastenjaki in tuneli;
7.
nakup in postavitev mreže proti toči. Za mrežo proti toči se štejejo zaščitne mreže proti toči, zaščitne folije proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitne mreže proti ptičem in insektom;
8.
stroški ureditve nasadov trajnih rastlin, priprave zemljišča (zemeljska dela) in priprave poti, nakup in postavitev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo ter opor, pa tudi nakup in postavitev mreže proti toči;
9.
stroški postavitve pašnikov in obor ter nakup pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma rejo gojene divjadi: nakup in postavitev lesene, žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme, nakup in postavitev zaščitne mreže proti ujedam, nakup in postavitev farmskega pletiva z ojačitvijo ter pripadajoče opreme, postavitev krmišča in zavetišča na pašniku oziroma obori ter nakup pripadajoče opreme, ureditev zajetja in zbiralnika za kapnico na pašniku oziroma obori, nakup dodatne opreme za oskrbo z vodo (cisterna), premične elektromreže in prikolice za prevoz živali z največjo mogočo zmogljivostjo 2,6 t ter nakup žičnatih kletk in pripadajoče opreme za rejo gojene divjadi perutnine;
10.
stroški ureditve zaščite čebeljih panjev pred medvedi: nakup in postavitev žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme – pašni aparat in solarni modul, ter nakup in postavitev elektronske opreme, namenjene zvočnemu ali svetlobnemu odvračanju živali;
11.
stroški naložb v pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic;
12.
stroški naložb, namenjenih učinkoviti rabe energije;
13.
stroški pridobivanja energije iz OVE na kmetijskih gospodarstvih;
14.
stroški ureditve priključkov kmetijskega gospodarstva na objekte gospodarske javne infrastrukture (cesta, objekti energetske infrastrukture, objekti za oskrbo s pitno vodo, priključek za odvajanje odpadne vode);
15.
stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih, med katera spadajo pripravljalna, zemeljska, gradbena in obrtniška dela;
16.
stroški ureditve MNS in njihovih tehnoloških posodobitev, stroški izgradnje pripadajočih vodnih virov, ter nakupa in postavitve namakalne opreme;
17.
prispevek v naravi kot lastno delo in material upravičenca v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU in 97. členom te uredbe;
18.
splošni stroški iz 98. člena te uredbe.
(2)
Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.
8. člen
(neupravičeni stroški)
Poleg stroškov iz 96. člena te uredbe do podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva niso upravičeni:
1.
stroški arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora,
2.
stroški rabljene mehanizacije in opreme,
3.
stroški obnove nasada jagod.
9. člen
(vrsta naložbe glede na velikost)
Glede na velikost so vrste naložb v kmetijska gospodarstva:
1.
majhne naložbe do vključno 15.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe;
2.
enostavne naložbe nad 15.000 eurov do vključno 50.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe;
3.
zahtevne naložbe nad 50.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe.
10. člen
(splošni pogoji za pridobitev podpore)
(1)
Poleg pogojev iz 100. člena te uredbe mora upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis za naložbe v kmetijska gospodarstva izpolnjevati tudi naslednje splošne pogoje:
1.
vpisan mora biti v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva;
2.
vložiti mora zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, pri čemer se upošteva zadnja oddana zbirna vloga;
3.
ne glede na prejšnjo točko za kmetijsko gospodarstvo brez kmetijskih površin oddaja zbirne vloge ni obvezna, če so naložbe povezane s čebelarsko dejavnostjo;
4.
predložiti mora poslovni načrt, s katerim prikaže ekonomsko upravičenost naložbe. Poslovni načrt vsebuje sestavine, določene v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe. Poslovni načrt mora biti izdelan za ekonomsko dobo naložbe;
5.
glede na namen naložbe mora biti iz poslovnega načrta razviden tudi njen prispevek k horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka 5. člena Uredbe 1305/2013/EU. Prispevek naložbe k horizontalnim ciljem se ugotavlja na podlagi seznama upravičenih stroškov, ki se določi z javnim razpisom;
6.
pri zahtevni naložbi mora kmetijsko gospodarstvo v koledarskem letu pred oddajo vloge na javni razpis iz opravljanja kmetijske dejavnosti ustvariti primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja. Kot primeren prihodek se šteje prihodek v višini letne bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na PDM. Pri kolektivnih naložbah iz 12. člena te uredbe se pri izračunu prihodka v prvem letu poslovanja organizacije proizvajalcev upošteva prihodek vseh članov, v naslednjih letih pa prihodek organizacije proizvajalcev;
7.
pri zahtevni naložbi mora kmetijsko gospodarstvo zagotavljati obseg dela v višini vsaj 1 PDM. Pri majhnih in enostavnih naložbah mora kmetijsko gospodarstvo zagotavljati obseg dela v višini vsaj 0,5 PDM;
8.
predložiti mora dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s 101. členom te uredbe.
(2)
Če je naložba poseg v okolje v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje, je treba vlogi na javni razpis priložiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben.
(3)
Poslovni načrt iz 4. točke prvega odstavka tega člena mora za:
1.
zahtevne naložbe temeljiti na dejanskih prihodkih in odhodkih iz izkaza poslovnega izida oziroma iz standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra za predhodno leto;
2.
majhne in enostavne naložbe temeljiti na:
-
dejanskih prihodkih in odhodkih iz izkaza poslovnega izida oziroma iz standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra za predhodno leto ali
-
na pokritju, opredeljenem v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe.
(4)
Ne glede na prejšnji odstavek poslovni načrt ne sme biti izdelan na podlagi pokritja, če upravičenec ali član kmetije v letu pred oddajo vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo v skladu s prvo alinejo 2. točke prejšnjega odstavka.
(5)
Šteje se, da je naložba v skladu s 4. točko prvega odstavka tega člena ekonomsko upravičena, če je:
-
bruto dodana vrednost majhne naložbe ob zaključku višja od 4.000 eurov na PDM,
-
interna stopnja donosnosti naložb v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 1. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe pozitivna ali,
-
interna stopnja donosnosti naložbe v izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev iz 2. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe višja od dolgoročne obrestne mere po konvergenčnem merilu Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa.
(6)
Interna stopnja donosnosti iz druge alineje prejšnjega odstavka je ekonomska kategorija, ki se izračuna v skladu s prilogo 4 te uredbe.
(7)
Vlagatelj lahko vloži največ eno vlogo na javni razpis oziroma ob javnem razpisu, ki je razdeljen na več sklopov, največ eno vlogo na posamezen sklop.
11. člen
(splošni pogoji za prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev)
(1)
Poleg pogojev iz prejšnjega člena in posebnih pogojev za podukrep podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva mora upravičenec za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 1. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:
1.
kmetijsko gospodarstvo je tržno usmerjeno, kar pomeni, da ima:
-
v uporabi vsaj 3 ha trajnih nasadov sadovnjakov razen nasadov jagod, vinogradov in hmeljišč ali drugih trajnih nasadov oziroma vsaj 1 ha trajnih nasadov sadovnjakov in vinogradov, če gre za nakup in postavitev mrež proti toči,
-
v uporabi vsaj 1 ha oljčnikov,
-
v uporabi vsaj 1 ha vrtnin, vključno z rastlinjaki, pridelavo jagod in nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah,
-
v uporabi vsaj 0,5 ha vrtnin ali nasada trajnih rastlin na njivskih površinah, če gre za nakup in postavitev mrež proti toči iz 7. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe,
-
v uporabi vsaj 20 ha njiv ali
-
v reji vsaj 10 krav molznic, vsaj 10 GVŽ živali perutnine ali vsaj 20 GVŽ drugih rejnih živali;
2.
kmetijsko gospodarstvo izvaja naložbe v preusmeritev oziroma ekološko pridelavo hrane, kar se dokazuje s certifikatom v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in živil;
3.
kmetijsko gospodarstvo, ki leži na gorskem oziroma vodovarstvenem območju, izvaja eno od naslednjih naložb:
-
ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil, ki presegajo minimalne zahteve iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov,
-
nakup in postavitev mobilnih objektov za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme,
-
zatesnitev lagun za skladiščenje živinskih gnojil,
-
nakup kmetijske mehanizacije za gospodarno rabo dušika,
-
ureditev kompostarn,
-
tehnološka posodobitev hlevov,
-
nakup opreme za živinske izločke.
(2)
Pri naložbah iz 3. točke prejšnjega odstavka mora kmetijsko gospodarstvo, ki leži na vodovarstvenem območju, izpolnjevati zahteve, določene v predpisih, ki urejajo vodovarstvena območja.
12. člen
(posebni pogoji za kolektivne naložbe)
Kolektivne naložbe so naložbe, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev, ki poleg splošnih pogojev iz 10. in 11. člena te uredbe izpolnjujejo tudi naslednja pogoja:
1.
ob vložitvi vloge na javni razpis mora biti kolektivna naložba vključena v operativni program organizacije proizvajalcev v skladu s predpisi, ki urejajo priznanje organizacij proizvajalcev. Iz operativnega programa organizacije proizvajalcev mora biti razvidno, da kolektivna naložba izhaja iz upoštevanja potreb članov organizacije proizvajalcev;
2.
ob zaključku naložbe mora biti kolektivna naložba v skupni rabi članov organizacije proizvajalcev. Organizacija proizvajalcev vodi seznam o skupni rabi, iz katerega so razvidni raba kolektivne naložbe po članih organizacije proizvajalcev, obdobje uporabe, vzdrževanje ipd. Seznam skupne rabe se podrobneje opredeli v javnem razpisu.
13. člen
(posebni pogoji za nakup kmetijske mehanizacije)
(1)
Poleg splošnih pogojev iz 10. in 11. člena te uredbe morajo upravičenci za nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme iz 2. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.
pri kolektivnih naložbah iz prejšnjega člena ali naložbi, ki je vključena v izvedbo projekta znotraj EIP, je do podpore upravičena kmetijska mehanizacija, če se dokaže njena gospodarna raba;
2.
gospodarna raba iz prejšnje točke je izkazana, če so izpolnjene naslednje zahteve:
-
za nakup kmetijske mehanizacije in opreme, namenjene transportu, obdelavi tal, gnojenju, setvi in sajenju, negi, varstvu rastlin, spravilu krme s travinja ter obiranju sadja, oljk, grozdja in zelenjave, mora imeti upravičenec v uporabi vsaj 40 ha PKP,
-
za nakup kmetijske mehanizacije in opreme namenjene spravilu žita, koruze in krompirja, mora imeti upravičenec v uporabi vsaj 100 ha PKP,
-
za nakup kmetijske mehanizacije in opreme na področju živinoreje mora imeti upravičenec v reji vsaj 40 GVŽ rejnih živali;
3.
pri ugotavljanju PKP in števila GVŽ iz prejšnje točke se upoštevajo kmetijska zemljišča oziroma število GVŽ, ki jih uporabljajo oziroma imajo v reji člani organizacije proizvajalcev ali operativne skupine EIP;
4.
podpora za nakup kmetijskega traktorja se ne dodeli upravičencu, ki je za to vrsto naložbe že prejel sredstva na podlagi te uredbe oziroma predpisov, ki urejajo ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, v zadnjih sedmih koledarskih letih pred letom objave javnega razpisa.
(2)
Če ne gre za naložbo iz prejšnjega člena, je do podpore upravičen nakup kmetijske mehanizacije, za katero je iz kataloga stroškov in najvišjih priznanih vrednosti (v nadaljnjem besedilu: katalog stroškov), ob vložitvi vloge razvidno, da:
-
ima izrazito okoljski učinek,
-
prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov,
-
je namenjena izvajanju ekološke pridelave ali
-
je namenjena kmetovanju na gorskih območjih.
14. člen
(posebni pogoji za nakup kmetijskih zemljišč)
Poleg splošnih pogojev iz 10. in 11. člena te uredbe morajo upravičenci za nakup kmetijskih zemljišč iz 3. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob zaključku naložbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.
nakup kmetijskega zemljišča je povezan z naložbami iz 15. do 22. člena te uredbe;
2.
naložba iz prejšnje točke mora biti izvedena na zemljišču, ki je predmet nakupa;
3.
vlogi na javni razpis je treba priložiti pogodbo o nakupu kmetijskega zemljišča ali odločbo o odobritvi pravnega posla v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, če pogodba še ni bila sklenjena;
4.
upravičen je strošek nakupa zemljišča do višine posplošene tržne vrednosti nepremičnin, kot je evidentirana v registru trga nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pri čemer strošek nakupa kmetijskih zemljišč ne sme presegati 10 odstotkov skupnih upravičenih stroškov naložbe v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU.
15. člen
(posebni pogoji za trajne nasade)
(1)
Poleg splošnih pogojev iz 10. in 11. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbe v rastlinsko pridelavo iz 4., 5., 7. in 8. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.
pri naložbah v obnovo intenzivnih sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč se podpira obnova nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti, razvidnih iz RKG:
-
pečkarji: 16 let,
-
koščičarji: 12 let,
-
jagodičje (razen malin in robid): 15 let,
-
maline in robide: 8 let,
-
lupinarji: 33 let,
-
oljke: 33 let,
-
namizno grozdje: 25 let,
-
hmelj: 12 let;
2.
pri naložbah v obnovo ekstenzivnih travniških sadovnjakov se podpira prestrukturiranje nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti, razvidnih v RKG:
-
slive: 20 let,
-
jablane: 40 let,
-
hruške: 40 let,
-
mešani nasadi: 30 let;
3.
določbe iz 1. in 2. točke tega odstavka se ne uporabljajo v primeru, če je obnova sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč posledica naravne nesreče ali izjemnih pojavov, ki se sofinancirajo v skladu z drugimi predpisi;
4.
ob spremembi tehnologije pridelave hmelja se lahko v hmeljišča v obdelavi sadi le material, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja;
5.
upravičenec je prijavil pridelek oljk in oljčnega olja v skladu s 143. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15; v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja kmetijstvo);
6.
upravičenec je prijavil pridelek hmelja v skladu s 150. členom zakona, ki ureja kmetijstvo;
7.
upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša;
8.
naložbe v ureditev nasadov hitro rastočih panjevcev so upravičen strošek, če se na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska zemljišča ter imajo boniteto nižjo od 30, sadijo vrste rastlin, določene v predpisu, ki ureja sheme neposrednih plačil.
(2)
Ob zaključku naložbe morajo upravičenci za naložbe v rastlinsko pridelavo iz 4., 5., 7. in 8. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe izpolnjevati naslednja pogoja:
1.
strošek postavitve mreže proti toči iz 4., 7. in 8. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe, ki ga upravičenec lahko uveljavlja tudi kot prispevek v naravi v obliki lastnega dela, lahko znaša do 20 odstotkov priznane vrednosti naložbe v nakup in postavitev mreže proti toči v skladu s katalogom stroškov;
2.
pri naložbah v postavitev oziroma obnovo hmeljišča je dovoljeno saditi le certificirane sadike A, certificirane sadike B in standardne sadike hmelja v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. Za sadike hmelja, pridelane v Republiki Sloveniji, mora biti izdano potrdilo o uradni potrditvi za certificirane sadike A ali certificirane sadike B, potrdilo o pridelavi standardnih sadik za standardne sadike ali potrdilo o zdravstveni ustreznosti proizvodnega hmeljišča za sadike iz uradno pregledanega proizvodnega hmeljišča. Za certificirane sadike kategorij A in B, pridelane v drugi državi članici EU, mora biti izdan rastlinski potni list, iz katerega je razvidna kategorija sadik.
16. člen
(posebni pogoji za rastlinjake in pripadajočo opremo)
Poleg splošnih pogojev iz 10. in 11. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v nakup in postavitev rastlinjakov ter pripadajoče opreme iz 6. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.
imeti morajo pravnomočno vodno dovoljenje za rabo vode v rastlinjakih v skladu s predpisi, ki urejajo vode, razen kadar se kot vir vode uporablja meteorna voda z objektov;
2.
imeti morajo pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja kmetijskega zemljišča, če so rastlinjaki postavljeni neposredno na kmetijskem zemljišču, ki se namaka;
3.
zamenjava opreme za namakanje je upravičena v rastlinjakih, v katerih se kmetijska pridelava opravlja v tleh (raba GERK 1190);
4.
prizna se strošek postavitve rastlinjakov do 20 odstotkov vrednosti celotne naložbe, ki ga upravičenec lahko uveljavlja tudi kot prispevek v naravi v obliki lastnega dela v skladu s 97. členom te uredbe.
17. člen
(posebni pogoji za živinorejo)
Poleg splošnih pogojev iz 10. in 11. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbe s področja živinoreje ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.
pri naložbi v ureditev ali vzdrževanje hleva mora biti hlevska površina za živali v skladu s predpisi, ki urejajo dobrobit živali;
2.
pri naložbi v rejo polžev na kmetijskem zemljišču mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša. Za kmetijsko zemljišče, ki je predmet naložbe, mora imeti odločbo o uvedbi namakanja;
3.
pri naložbi v ureditev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe mora povprečna obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu znašati vsaj 0,5 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Pri izračunu obtežbe se upošteva število živali, ki je razvidno iz evidence rejnih živali v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali. Kot kmetijska zemljišča v uporabi (v nadaljnjem besedilu: KZU) se upoštevajo KZU, ki so ob oddaji vloge na javni razpis pripisana kmetijskemu gospodarstvu upravičenca v RKG;
4.
če naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe posega na gozdno zemljišče, mora biti za to naložbo na podlagi Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZdavNepr, 17/14 in 24/15; v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja gozdove), pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS). Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt gozdnega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na orto-foto posnetku gozdnega zemljišča, na katero se naložba nanaša oziroma na katerem se ta izvaja;
5.
če se naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitve obor za rejo gojene divjadi iz 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe izvaja na kmetijskih zemljiščih, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, ter opis tehnologije paše;
6.
če se naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe izvaja na območju pojavljanja velikih zveri, se priznajo višji stroški ureditve za tako naložbo iz dodatne zaščite pred pojavom velikih zveri v skladu s 95. členom te uredbe.
18. člen
(posebni pogoji za pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic ali čebeljih družin)
(1)
Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic ali čebeljih družin iz 10. in 11. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.
naložbe v ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi so upravičene do podpore, če se izvajajo na gorskem območju;
2.
če naložba v ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi posega na gozdno zemljišče, mora biti zanjo na podlagi zakona, ki ureja gozdove, pridobljeno soglasje ZGS. Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt gozdnega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku gozdnega zemljišča, na katero se naložba nanaša oziroma na katerem se ta izvaja;
3.
če se naložba v ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi izvaja na kmetijskih zemljiščih, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša;
4.
ne priznajo se stroški v čebelarstvu, ki so bili upravičencu dodeljeni na podlagi Programa na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2014–2016.
(2)
Ob zaključku naložbe morajo upravičenci za naložbe v pridelavo o medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic ali čebeljih družin izpolnjevati naslednja pogoja:
1.
pri naložbah v vzrejo čebeljih matic mora imeti kmetijsko gospodarstvo najpozneje ob zaključku naložbe letno proizvodnjo vsaj 300 čebeljih matic avtohtone kranjske čebele in letno dovoljenje za vzrejo čebeljih matic v letu vložitve vloge na javni razpis, ki ga izda MKGP;
2.
pri naložbi v nakup prikolice za prevoz čebeljih panjev oziroma za čebeljo pašo prirejenih prevoznih sredstev se strošek nakupa šteje kot upravičen, če ima prikolica oziroma navedeno prevozno sredstvo nosilnost nad 1000 kg.
19. člen
(posebni pogoji za naložbe, namenjene učinkoviti rabi energije in pridobivanju energije iz obnovljivih virov)
Poleg splošnih pogojev iz 10. in 11. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo, namenjeno učinkoviti rabi energije in pridobivanju energije iz obnovljivih virov iz 12. in 13. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe, ob zaključku naložbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.
proizvedena energija iz naložbe, ki je predmet tega podukrepa, ni namenjena prodaji;
2.
za naložbe v energetsko prenovo objektov, v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, je treba vlogi na javni razpis priložiti:
-
energetsko izkaznico skladu s predpisom, ki ureja izdelavo in izdajo energetskih izkaznic stavb ali energetski pregled, če gre za naložbo v gradnjo enostavnega ali nezahtevnega objekt v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje ter v primeru naložb v investicijsko vzdrževanje objektov,
-
elaborat gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah v skladu s pravilnikom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, če gre za naložbe v gradnjo zahtevnih ali manj zahtevnih objektov v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje;
3.
naložbe v pridobivanje toplotne oziroma toplotne in električne energije iz biomase so del naložbe v ureditev objektov, namenjenih primarni pridelavi kmetijskih proizvodov;
4.
pri naložbah v opremo, ki je namenjena učinkoviti rabi energije, je treba upoštevati minimalne standarde za energetsko učinkovitost kot jih določajo predpisi, ki urejajo energetiko, kar mora biti razvidno iz dokumentacije k naložbi;
5.
stroški ureditve ogrevanja z OVE na kmetijskih gospodarstvih so upravičeni do podpore samo, če je pridobljena energija namenjena lastni primarni pridelavi kmetijskih proizvodov kmetijskega gospodarstva;
6.
pri pridobivanju toplotne energije iz biomase mora biti surovina za pridobivanje energije kmetijski proizvod;
7.
pri naložbah v pridobivanje toplotne oziroma toplotne in električne energije iz biomase uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom in sladkorjem ter oljnic ni dovoljena;
8.
pri naložbah v proizvodnjo elektrike in toplotne energije mora biti iz tehnične dokumentacije h kurilni napravi razvidno, da ta ne presega mejnih vrednosti izpustov v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak.
20. člen
(posebni pogoji za ureditev priključkov kmetijskega gospodarstva na javno infrastrukturo)
(1)
Poleg splošnih pogojev iz 10. in 11. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v ureditev priključkov kmetijskega gospodarstva na objekte gospodarske javne infrastrukture iz 14. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.
kmetijsko gospodarstvo mora biti na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OMD);
2.
če ureditev ali vzdrževanje priključka poteka na zemljiščih, ki niso v lasti upravičenca, in bo ta infrastruktura namenjena njegovi služnostni uporabi, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti služnostno pravico gradnje in uporabe priključka;
3.
soglasja iz prejšnje točke ni treba priložiti, če je služnost uporabe priključka v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine vpisana v zemljiško knjigo.
(2)
Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku zemljišča, na katero se naložba nanaša.
21. člen
(posebni pogoji za izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih)
(1)
Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih iz 15. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.
pri zahtevni agromelioraciji mora imeti upravičenec pravnomočno odločbo o uvedbi agromelioracije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča;
2.
pri nezahtevni agromelioraciji na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih mora upravičenec vlogi na javni razpis priložiti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov;
3.
če je agromelioracija iz prejšnje točke poseg v okolje v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje je treba priložiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben.
(2)
Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katero se naložba nanaša.
22. člen
(posebni pogoji za ureditev malih namakalnih sistemov in njihovih tehnoloških posodobitev, za izgradnjo pripadajočih vodnih virov ter za nakup in postavitev namakalne opreme)
(1)
Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v ureditev MNS in njihovih tehnoloških posodobitev, izgradnjo pripadajočih vodnih virov ter nakup in postavitev namakalne opreme iz 16. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.
imeti morajo pravnomočno odločbo MKGP o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, ali drug akt o uvedbi namakanja;
2.
če gre za ureditev odvzemnega objekta, mora imeti vodno soglasje;
3.
najpozneje do zaključka naložbe mora biti namakalni sistem opremljen z vodomerom;
4.
upravičenec mora predložiti načrt namakanja ne glede na to, ali se namakanje vrši na prostem ali v zaprtih prostorih. Načrt namakanja zajema obvezne vsebine, določene v prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe;
5.
naložbe v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov morajo zagotavljati najmanj 15 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje;
6.
če naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, pri katerih je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodja količinsko stanje ocenjeno z manj kot dobro, se z naložbo v tehnološko posodobitev namakalnih sistemov zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode najmanj v višini 50 odstotkov potencialnega prihranka vode na ravni naložbe;
7.
pogoja iz 4. in 5. točke tega odstavka se ne uporabljata za naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na njihovo energetsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telesa podzemnih ali površinskih voda. V teh primerih je treba zagotoviti vsaj 10 odstotkov prihranka energije glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema;
8.
naložba, s katero se neto poveča namakalno območje, kar vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda, je upravičena do podpore, če:
-
količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ni bilo ocenjeno z manj kot dobro in
-
je iz analize presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, razvidno, da naložba ne bo pomembno negativno vplivala na okolje;
9.
ne glede na določbe iz prejšnje točke je lahko naložba, s katero se neto poveča namakalno območje, pri katerem je bilo količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ocenjeno z manj kot dobro, upravičena do podpore, če:
-
se izvede v povezavi z naložbo v obstoječi namakalni sistem in pripadajočo opremo za namakanje, za katero je predhodna ocena pokazala, da zagotavlja najmanj 15 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje, ter
-
se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe kot celote za vsaj 50 odstotkov potencialnega prihranka vode, ki ga zagotavlja naložba v obstoječi namakalni sistem in pripadajočo opremo ali element namakalne infrastrukture;
10.
ne glede na določbe 8. točke tega odstavka je naložba, s katero se neto poveča namakalno območje, pri katerem je količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ocenjeno z manj kot dobro, upravičena do podpore, če je zagotovljena voda iz obstoječega zbiralnika, ki je pred 31. oktobrom 2013 pridobil status vodne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja vode, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
zadevni zbiralnik je opredeljen v ustreznem načrtu upravljanja povodja in zanj veljajo zahteve o nadzoru iz točke (e) tretjega odstavka 11. člena Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Odločbo št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES (UL L št. 332 z dne 10. 12. 2008, str. 20), (v nadaljnjem besedilu: direktiva o vodah),za zbiralnik velja zgornja meja za skupni odvzem vode iz njega minimalna zahtevana raven pretoka v vodnih telesih, ki jih obremenjuje zbiralnik, in če izpolnjuje pogoje iz 4. člena direktive o vodah, in
-
zaradi zadevne naložbe odvzemi vode ne presegajo zgornje meje, ki je veljala 31. oktobra 2013, oziroma raven pretoka v obremenjenih vodnih telesih ne pade pod minimalno zahtevano raven, ki je veljala 31. oktobra 2013.
(2)
Pogoji iz 4. do 8. točke prejšnjega odstavka se dokazujejo z elaboratom, ki ga upravičenec priloži vlogi na javni razpis. Vsebina elaborata je določena v prilogi 6 te uredbe.
(3)
Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki je predmet podpore, s popisom del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša.
23. člen
(posebni pogoji za prispevek v naravi)
Poleg splošnih pogojev iz 10. in 11. člena te uredbe morajo upravičenci, ki uveljavljajo prispevek v naravi iz 97. člena te uredbe pri izvedbi naložb iz drugega odstavka 5. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis, izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.
prispevek v naravi, ki ga upravičenec zagotovi v obliki lastnih sadik večletnih rastlin se prizna, če so te sadike certificirane kot sadilni material po predpisih, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin;
2.
obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela ne sme biti višji od 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe ter presegati obsega dela, izraženega v ekvivalentu PDM, ki ga je upravičenec opredelil v vlogi oziroma poslovnem načrtu;
3.
prispevek v naravi v obliki zagotavljanja lastnega lesa lahko upravičenec uveljavlja, če vlogi priloži odločbo o poseku, ki jo izda ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove.
24. člen
(obvezne priloge k vlogi na javni razpis)
Obvezne priloge, ki jih mora upravičenec priložiti vlogi na javni razpis za podporo v naložbe v kmetijska gospodarstva in brez katerih se v skladu z 52. členom zakona, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja k dopolnitvi, so:
1.
poslovni načrt iz 4. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe;
2.
kadar se naložba nanaša na ureditev objektov, za katere ni treba pridobiti upravnih dovoljenj:
-
opis stanja pred izvedeno naložbo,
-
tloris tehnološke izboljšave objektov po naložbi,
-
opis tehnoloških izboljšav, zamenjav opreme in inštalacij;
3.
kadar se naložba nanaša na ureditev objektov, za katere je treba pridobiti upravno dovoljenje, projekt za izvedbo del (v nadaljnjem besedilu: PZI) v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov;
4.
kadar se naložba nanaša na ureditev ali rekonstrukcijo hlevov, ki so zahtevni ali manj zahtevni objekti v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, soglasje UVHVVR k projektni dokumentaciji za gradnjo oziroma rekonstrukcijo hleva.
25. člen
(merila za ocenjevanje vlog)
(1)
Med vlogami za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki presežejo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk pri merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev.
(2)
Merila za ocenjevanje majhnih naložb so:
1.
ekonomski vidik naložbe:
-
načrtovana velikost kmetijskega gospodarstva glede na obseg primarne kmetijske pridelave,
-
načrtovani obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela po zaključku naložbe;
2.
geografski vidik upravičenca:
-
lokacija kmetijskega gospodarstvo je na OMD,
-
kmetijsko gospodarstvo oziroma naložbe so na vodovarstvenem območju (naložbe v ureditev skladiščnih zmogljivosti za živinska gnojila);
3.
proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev:
-
vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom,
-
vključenost v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,
-
vključenost v ukrep ekološko kmetovanje,
-
vključenost v ukrep dobrobiti živali;
4.
prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah se določi na ravni upravičenih stroškov:
-
okoljski prispevek izvedene naložbe,
-
inovacije,
-
podnebne spremembe in prilagoditev nanje.
(3)
Merila za ocenjevanje enostavnih in zahtevnih naložb, če je upravičenec fizična oseba razen samostojni podjetnik posameznik so:
1.
ekonomski vidik naložbe, ki se nanaša na:
a)
prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev:
-
obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela ob vložitvi vloge na javni razpis,
-
razmerje med letnimi prihodki iz podprte dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu in višino naložbe;
b)
izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev:
-
interna stopnja donosnosti,
-
načrtovani obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela po zaključku naložbe,
-
ekonomski učinek javnih sredstev (velja samo za zahtevne naložbe);
2.
družbeno-socialni vidik:
-
število zaposlenih oseb na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge,
-
izobrazba upravičenca,
-
naložbe mladih kmetov (naložbe za uskladitev s standardi Evropske unije, v skladu s petim odstavkom 17. člena Uredbe 1305/2013);
3.
geografski vidik upravičenca:
-
kmetijsko gospodarstvo je na OMD (število točk iz OMD),
-
kmetijsko gospodarstvo oziroma naložbe so na vodovarstvenem območju (naložbe v ureditev skladiščnih zmogljivosti za živinska gnojila);
4.
proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev:
-
vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom,
-
vključenost v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,
-
vključenost v ukrep ekološko kmetovanje,
-
vključenost v ukrep dobrobiti živali;
5.
horizontalno in vertikalno povezovanje:
-
vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;
6.
prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah se določi na ravni upravičenih stroškov:
-
okoljski prispevek izvedene naložbe,
-
inovacije,
-
podnebne spremembe in prilagoditev nanje.
(4)
Merila za ocenjevanje enostavnih in zahtevnih naložb, če je upravičenec samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba so:
1.
ekonomski vidik naložbe, ki se nanaša na:
a)
prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev:
-
obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela ob vložitvi vloge,
-
razmerje med letnimi prihodki iz podprte dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu in višino naložbe (velja samo za zahtevne naložbe);
b)
izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev:
-
interna stopnja donosnosti,
-
načrtovani obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela po zaključku naložbe,
-
ekonomski učinek javnih sredstev (velja samo za zahtevne naložbe);
2.
družbeno-socialni vidik:
-
inovativnost in razvoj podjetja,
-
socialni vidik podjetja;
3.
geografski vidik upravičenca:
-
naslov oziroma lokacija kmetijskega gospodarstva je na OMD (število točk iz OMD),
-
naslov oziroma lokacija kmetijskega gospodarstva oziroma naložbe so na vodovarstvenem območju (naložbe v ureditev skladiščnih zmogljivosti za živinska gnojila);
4.
proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev:
-
vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom,
-
vključenost v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,
-
vključenost v ukrep ekološko kmetovanje,
-
vključenost v ukrep dobrobiti živali;
5.
horizontalno in vertikalno povezovanje: vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;
6.
prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah (se določi na ravni upravičenih stroškov):