TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornice obdolženca se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženec po 1. točki 358. člena ZKP o p r o s t i o b t o ž b e , da je v času od začetka leta 1997 do sredine aprila 1997 na svojem domu v Ž... zaradi kaznovanja drobnih otroških razposajenosti, v aprilu 1997 svojega nedoletnega sina potem, ko je našel umazano perilo na stolu v njegovi sobi, udaril s pasom s kovinsko zaponko po telesu, pri čemer je otrok v posledici tega utrpel udarnino in odrgnino levega komolca, kar je bila lahka telesna poškodba, takšno surovo ravnanje in pretepanje pa je vplivalo na otrokov duševni razvoj, saj je le ta v strahu pred fizičnim kaznovanjem samo v januarju 1997 kljub nizkim temperaturam najmanj trikrat pobegnil od doma ter pomanjkljivo oblečen prenočil na mrazu, s čemer naj bi storil kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po 2. in 1. odst. 201. člena KZ.

Stroški kazenkega postopka iz 1. do 5. točke 2. odst. 92. člena ZKP bremenijo proračun.

 

Izrek sodbe ne vsebuje opisa obdolženčevega surovega ravnanja v trajanju štirih mesecev, zaradi česar je mladoletni oškodovanec trikrat pobegnil od doma, pač pa vsebuje le enkratno surovo ravnanje s sinom, ko ga je udaril s pasom s kovinsko zaponko. Le enkratno ravnanje, ki je navedeno v izreku, pa še ni dovolj za ugotovitev, da je obdolženec surovo ravnal in storil kaznivo dejanje, katerega je obtožen. Zato opisano ravnanje obdolženca nima vseh znakov očitanega kaznivega dejanja.