TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija drugega tožnika, tretje tožnice in četrtega tožnika se zavrže.

II. Revizija prvega tožnika se zavrne.

III. Tožniki krijejo sami svoje stroške revizijskega postopka.

Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo, da pri izvedenem dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo bistvenih kršitev in da je pravilna dokazna ocena, da ni bilo izkazano, da bi voznica med vožnjo zavijala. Ta pa narekuje materialnopravni sklep, da je bil prvi tožnik tisti, ki je s previsoko hitrostjo, z nepravilnim prehitevanjem po desni strani (ob tem, da je bil zaradi parkiranih avtomobilov tudi prostorsko omejen) povzročil prometno nesrečo (36. in 37. člen ZVCP-1, 154. in 131. člen OZ).

Res je sodišče prve stopnje zapisalo, da tožnikom ni uspelo dokazati, da je današnje zdravstveno stanje prvega tožnika posledica dejstva, da so pri drugo toženki spregledali zlom desne stegnenice. Vendar je zapis pravilen glede na to, da so tožniki tisti, ki nosijo materialno dokazno breme, ne glede na to, kako se med samim dokaznim postopkom prenaša procesno dokazno breme. Kot pravilno poudarja sodišče druge stopnje, je izvedenec prepričljivo utemeljil, da zaradi izjemno hude maščobne embolije takoj po nezgodi kasnejša oskrba desne stegnenice ni bistveno vplivala na poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja. Posledično je pravilen materialnopravni sklep, da nastale škode ni mogoče pripisati medicinski napaki druge toženke.