Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1A)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 57-2417/2008, stran 6199 DATUM OBJAVE: 10.6.2008

VELJAVNOST: od 25.6.2008 / UPORABA: od 25.6.2008

RS 57-2417/2008

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 25.6.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 25.6.2008
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2417. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1A)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. maja 2008.
Št. 003-02-5/2008-12
Ljubljana, dne 5. junija 2008
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VODAH (ZV-1A)

1. člen

V Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) se v 1. členu za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:

1.

Direktiva Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (76/160/EGS) (UL L št. 31 z dne 5. 2. 1976, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 37),

2.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2001, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2000/60/ES),

3.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 37) in

4.

Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L št. 288 z dne 6. 11. 2007, str. 27).«.

2. člen

V 2. členu se za piko na koncu stavka doda nov stavek, ki se glasi: »Pri opredelitvi ciljev upravljanja z vodami in z njimi povezanih programih ukrepov se upoštevajo vplivi podnebnih sprememb.«.

3. člen

V 3. členu se 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. načelu povrnitve stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda,«.

4. člen

V 6. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(dajatve za obremenjevanje voda)«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za onesnaževanje voda se plačuje okoljske dajatve v skladu s predpisi o varstvu okolja.«.

5. člen

V 7. členu se v 3. točki črta drugi stavek.
V 17. točki se za besedilom »podzemnimi vodami ter« črta beseda »obalnim«.
Besedilo 32. točke se spremeni tako, da se glasi:
»Neposredno odvajanje v podzemne vode je odvajanje onesnaževal v podzemno vodo brez precejanja skozi zemljino ali kamnine, ki so pod površjem tal.«.
V 35. točki se pred piko na koncu stavka doda vejica in besedilo »razen vodnega zemljišča«.
Za 37. točko se dodajo nove 38. do 45. točka, ki se glasijo:
»38. Poplavna in erozijska ogroženost je kombinacija verjetnosti nastopa poplavnega in z njim povezanega erozijskega dogodka ter mogočih škodljivih posledic, ki jih ima lahko ta dogodek na ljudi, okolje, gospodarske dejavnosti in na kulturno dediščino.

39.

Komercialni ribnik je stoječa voda, ki je namenjena trženju športnega ribolova v zasebnem interesu in iz katere je naravno ali s tehničnimi ukrepi preprečena migracija rib v druge vode.

40.

Storitve, povezane z obremenjevanjem voda, so storitve, s katerimi se za gospodinjstva, državne in druge organe, ki opravljajo javno službo, ali katerokoli gospodarsko dejavnost, po predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, zagotavljajo:

-

odvzem, zajezitev, shranjevanje, obdelava in distribucija površinske ali podzemne vode ali

-

odvajanje in obdelava odpadne vode, ki se nato odvaja v površinsko vodo.

41.

Obremenjevanje voda vključuje storitve, povezane z obremenjevanjem voda, posebno rabo, onesnaževanje voda in druge dejavnosti, ki pomembno vplivajo na stanje voda.

42.

Nevarne snovi so snovi ali skupine snovi, ki so strupene, obstojne in se lahko kopičijo v organizmih, in druge snovi ali skupine snovi, ki so enako zaskrbljujoče.

43.

Onesnaževalo je kakršnakoli snov, ki lahko povzroči onesnaževanje, zlasti tiste iz Priloge 8 Direktive 2000/60/ES.

44.

Celinske vode so stoječe ali tekoče površinske vode na površju kopnega in podzemne vode na kopenski strani temeljne črte, od katere se meri širina teritorialnega morja, pri čemer se za vprašanja plovbe po celinskih vodah ter upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči šteje, da ne vključujejo podzemnih voda.

45.

Kmetijsko gospodarstvo je gospodarstvo po predpisih o kmetijstvu.«.

6. člen

Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Mejo vodnega zemljišča določi na podlagi določb prejšnjega člena ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2)

Podatek o meji vodnega zemljišča se vodi v vodnem katastru. V zemljiški kataster se podatek o vodnem zemljišču prevzame kot dejanska raba.«.

7. člen

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

»13. člen

(določitev in evidentiranje zemljiške parcele vodnega zemljišča)

(1)

Določitev zemljiške parcele vodnega zemljišča lahko zahteva lastnik vodnega zemljišča, ministrstvo ali lokalna skupnost.

(2)

Evidentiranje zemljiške parcele vodnega zemljišča se v zemljiškem katastru izvede v skladu s predpisi o evidentiranju nepremičnin.«.

8. člen

V 14. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena sega zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča. Vlada lahko določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki razširi priobalno zemljišče, če je to potrebno zaradi:

1.

varstva voda ter vodnih in obvodnih ekosistemov,

2.

urejanja voda,

3.

izvajanja javnih služb po tem zakonu,

4.

omogočanja splošne rabe vodnega in morskega dobra in določanja varstvenih režimov.«.
Za četrtim odstavkom se dodajo novi peti do sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(5) Ne glede na določbe drugega in četrtega odstavka tega člena sega zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah iz 35. točke Priloge tega zakona pet metrov od meje vodnega zemljišča.

(6)

Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko vlada na predlog nosilcev prostorskega načrtovanja določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki zoži priobalno zemljišče, če:

1.

gre za poseg na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj obstoječega naselja,

2.

se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,

3.

se s tem ne poslabšuje stanje voda,

4.

je omogočeno izvajanje javnih služb,

5.

ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in

6.

to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.

(7)

V predlogu iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu s predpisi o vodah predvideni tudi ukrepi, potrebni za izravnavo vplivov nameravanega posega na doseganje ciljev upravljanja voda.«.

9. člen

V 19. členu se v drugem odstavku za besedo »zemljišča« doda besedilo »ali po uradni dolžnosti«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Po prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra vodnemu zemljišču se lahko:

-

razpolaga s tem zemljiščem zaradi poravnave zapadlih obveznosti do lastnika zemljišča, na katerem je zgrajena ali se namerava zgraditi vodna infrastruktura, ali zaradi zagotovitve nadomestnega zemljišča po tem zakonu,

-

zamenja to zemljišče za drugo zemljišče, na katerem je zgrajena ali se namerava zgraditi vodna infrastruktura, ali zaradi zagotovitve nadomestnega zemljišča po tem zakonu, ali

-

zamenja to zemljišče za drugo vodno ali priobalno zemljišče, s katerim ne upravlja.«.
Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Če je na zemljišču, glede katerega je bila izdana odločba o prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra, zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture, pa zemljiškoknjižno in katastrsko stanje še ni urejeno, lahko ministrstvo ali lokalna skupnost predlaga, da vlada s pogodbo o brezplačnem prenosu tako zemljišče prenese v last lokalne skupnosti na območju, kjer je zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture.

(6)

Če glede razpolaganja z vodnimi zemljišči po prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra ni mogoče ravnati v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena, se lahko:

-

kmetijska zemljišča prenese v upravljanje upravljavcu s kmetijskimi zemljišči v državni lasti, ali

-

s stavbnimi zemljišči prosto razpolaga. Prihodki od razpolaganja s stavbnim zemljiščem so prihodki Sklada za vode.«.

10. člen

V 21. členu se za osmim odstavkom doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Za ustanovitev stvarne služnosti na vodnih ali priobalnih zemljiščih v upravljanju ministrstva se ne uporabljajo predpisi o razpolaganju z državnim premoženjem.«.

11. člen

V 22. členu se črta četrti odstavek.
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.

12. člen

V 24. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če vzpostavitev prejšnjega stanja na zemljišču iz prejšnjega člena zaradi varstva vodnega režima ni mogoča, država upravičencu zagotovi nadomestno zemljišče. Če to ni mogoče, zemljišče odkupi.«.

13. člen

V 37. členu se za vejico na koncu 1. točke doda besedilo »komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,«.
V 5. točki se za besedilom »za rabo voda,« doda besedilo »ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode),«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je poseganje v prostor na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja, razen če je s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, drugače določeno.«.

14. člen

V 41. členu se pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda besedilo »pri čemer javno korist za razlastitev ugotovi vlada s sklepom.«.

15. člen

V 42. členu se na koncu prvega odstavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »pri čemer javno korist za razlastitev ugotovi vlada s sklepom.«.
V drugem odstavku se pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda besedilo »pri čemer javno korist za razlastitev ugotovi vlada s sklepom.«.

16. člen

V 44. členu se v prvem odstavku besedilo »Vodni objekt in naprava sta:« nadomesti z besedilom »Vodni objekt in naprava so:«.
Za 2. točko se doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. drug objekt, naprava ali ureditev, s katerim se ureja vodni režim ali pa se neposredno vpliva nanj.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Minister določi vrste in obseg nalog za izvajanje nadzora nad visokimi pregradami.«.

17. člen

V 50. členu se v tretjem odstavku za piko na koncu stavka doda besedilo »Imetnik vodne pravice pripravi predlog programa odvzemanja in uporabe oziroma razpolaganja z naplavinami, ki ga potrdi ministrstvo. Odstranjevanje plavja in odvzemanje naplavin je treba prednostno in redno zagotoviti na prodnih zadrževalnikih.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, mora za izvajanje javnih služb po tem zakonu dopustiti njihovemu izvajalcu prednostno in brezplačno uporabo naplavin proti plačilu stroškov odvzema naplavin.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, mora del naplavin, ki jih odvzame na podlagi potrjenega programa iz tretjega odstavka tega člena, odstopiti izvajalcu lokalne javne ali državne javne službe za namen izvajanja njegove javne službe proti plačilu stroškov odvzema naplavin. Preostale naplavine lahko imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, uporabi za lastne potrebe, jih proda ali v skladu s predpisi in na lastne stroške poskrbi za njihovo odložitev. Za prodane naplavine mora imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, plačati vodno povračilo in plačilo za vodno pravico v višini in na način, ki velja za plačilo za vodno pravico za odvzem naplavin.«.
V sedmem odstavku se za besedo »naprave« doda besedilo », razen za vodni objekt ali napravo za odvzem vode za lastno oskrbo s pitno vodo«.

18. člen

V 53. členu se v drugem odstavku za besedilom »Jadranskega morja na območju Republike Slovenije, z« črta beseda »obalnim«.

19. člen

V 55. členu se v prvem odstavku besedilo »se sprejmeta« nadomesti z besedilom »vlada sprejme«.
V drugem odstavku se za 2.4. točko doda nova 2.5. točka, ki se glasi:
»2.5. določitev ciljev upravljanja z vodnimi in s priobalnimi zemljišči v lasti države,«.

20. člen

V 57. členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(7) Program ukrepov se pripravi z upoštevanjem analize stroškovne učinkovitosti.«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Program ukrepov vlada vsakih šest let pregleda in po potrebi dopolni.«.
Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Novi ali spremenjeni ukrepi se morajo začeti izvajati najpozneje v treh letih od njihove določitve.«.
Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi:
»(10) Vlada o izvajanju ukrepov vsaki dve leti poroča državnemu zboru.«.

21. člen

V 58. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pripravljavec načrta iz 55. člena tega zakona z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem izmed dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, obvesti javnost o začetku priprave posameznega načrta najmanj tri leta pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt.«.
V drugem odstavku se besedilo »osebe iz prejšnjega odstavka« nadomesti z besedo »javnost«.
V tretjem odstavku se besedilo »Osebe iz prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »Zainteresirane osebe«, beseda »posreduje« pa se nadomesti z besedo »posredujejo«.
V četrtem odstavku se besedilo »osebam iz prvega odstavka tega člena in širši« nadomesti z besedo »zainteresirani«.
V šestem odstavku se besedilo »Osebe iz prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »Zainteresirane osebe«.
V osmem odstavku se besedilo »osebam iz prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »zainteresiranim osebam«.

22. člen

Za 59. členom se doda novo podpoglavje in nov 59.a člen, ki se glasita:

»2.2.1.a Načrt upravljanja z morskim okoljem

59.a člen

(načrt upravljanja z morskim okoljem)

(1)

Za izvedbo programa iz 54. člena tega zakona vlada sprejme načrt upravljanja z morskim okoljem.

(2)

Načrt upravljanja z morskim okoljem vsebuje predvsem:

1.

navedbo organa, pristojnega za pripravo in izvajanje načrta upravljanja z morskim okoljem,

2.

začetno presojo morskih voda na podlagi obstoječih podatkov,

3.

določitev vrst značilnosti za dobro okoljsko stanje,

4.

celovit sklop okoljskih ciljnih vrednosti in s tem povezanih kazalnikov,

5.

usklajene programe spremljanja za stalno presojo okoljskega stanja,

6.

ukrepe, ki jih je treba sprejeti za doseganje ali ohranitev dobrega okoljskega stanja morskega okolja.

(3)

Podrobnejšo vsebino načrta upravljanja z morskim okoljem, način priprave in časovnice za pripravo posameznih vsebin določi vlada.«.

23. člen

Naslov podpoglavja 2.2.2. se spremeni tako, da se glasi: »2.2.2. Podrobnejši programi in načrti upravljanja voda«.

24. člen

60. člen se spremeni tako, da se glasi:

»60. člen

(podrobnejši programi in načrti upravljanja voda)

(1)

Načrti iz 55. in 59.a člena tega zakona se lahko dopolnijo s podrobnejšimi programi in načrti upravljanja voda za porečje, povodje ali njegov del, za posamezne tipe voda ali za posamezna vprašanja upravljanja voda.

(2)

Podrobnejši programi in načrti upravljanja voda morajo biti skladni z načrti iz 55. in 59.a člena tega zakona.

(3)

Podrobnejši načrti upravljanja voda se pripravijo ob smiselni uporabi določb 58. člena tega zakona.

(4)

Podrobnejše načrte upravljanja voda sprejme vlada ob smiselni uporabi predpisa iz petega odstavka 55. člena tega zakona.«.

25. člen

Za 60. členom se doda nov 60.a člen, ki se glasi:

»60.a člen

(podrobnejši načrt zmanjševanja ogroženosti pred poplavami)

(1)

Podrobnejši načrti zmanjševanja ogroženosti pred poplavami se pripravi za celotno območje Republike Slovenije ali za posamezna povodja in porečja na podlagi predhodne ocene stanja poplavne ogroženosti in določitve območij poplavne ogroženosti.

(2)

V programu ukrepov, ki je del podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami, se cilje za zmanjšanje poplavne ogroženosti posameznih poplavnih območij preveri z analizo stroškovne učinkovitosti.

(3)

Podrobnejšo vsebino, način priprave in časovnice za pripravo posameznih vsebin načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami določi vlada.«.

26. člen

V naslovu podpoglavja 2.3. se črta besedilo »in sektorskimi načrti«.

27. člen

V 61. členu se v naslovu črta besedilo »in sektorskimi načrti«.
V prvem odstavku se črta besedilo »in v sektorskih načrtih«.
V drugem in tretjem odstavku se črta besedilo »in sektorskih načrtov«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Na osnutek prostorskega akta poda ministrstvo smernice k načrtovanim prostorskim ureditvam v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Ministrstvo poda mnenje v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju, s katerim ugotovi ali so bile podane smernice upoštevane.«.
V sedmem odstavku se črta besedilo »ali sektorskega načrta«.

28. člen

Besedilo 71. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pri posebni rabi površinskih voda, zaradi katere bi se lahko zmanjšal njen pretok ali znižala gladina ali poslabšalo stanje voda, mora biti v vseh letnih obdobjih zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok ali gladina površinske vode (v nadaljnjem besedilu: ekološko sprejemljivi pretok).

(2)

Ekološko sprejemljivi pretok je tista količina vode, ki ob dovoljeni rabi ne poslabšuje stanja vode oziroma ne preprečuje njenega izboljšanja ter ohranja zgradbo in delovanje vodnega in obvodnega ekosistema.

(3)

Ekološko sprejemljivi pretok ter način njegovega spremljanja in poročanja se določita v vodnem dovoljenju oziroma v koncesijskem aktu na podlagi kriterijev, ki jih predpiše vlada.

(4)

Imetnik vodne pravice mora zagotavljati spremljanje ekološko sprejemljivega pretoka.«.

29. člen

Besedilo 72. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda.

(2)

Naplavine se lahko odvzemajo zaradi urejanja voda v okviru:

-

izvajanja javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč,

-

posebne rabe vodnega ali morskega dobra iz vodnih objektov in naprav, namenjenih zadrževanju naplavin, ali

-

z območij, namenjenih odvzemanju naplavin, v okviru posebne rabe iz 5. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona.

(3)

Izvajalec javne službe iz prejšnjega odstavka pripravi letni program odvzemanja in uporabe naplavin, ki ga potrdi ministrstvo. Odstranjevanje plavja in odvzemanje naplavin je treba prednostno in redno zagotoviti na prodnih zadrževalnikih.

(4)

Za del naplavin, ki se uporabi za vgradnjo v vodno infrastrukturo, se ne plačuje vodnega povračila.

(5)

Izvajalec javne službe iz tretjega odstavka tega člena mora del naplavin, ki jih odvzame na podlagi potrjenega programa iz tretjega odstavka tega člena, odstopiti izvajalcu druge državne ali lokalne javne službe na njegovo zahtevo za namen izvajanja njegove javne službe proti plačilu stroškov odvzema naplavin. Preostale naplavine lahko izvajalec javne službe iz tega odstavka uporabi za lastne potrebe, jih proda ali v skladu s predpisi in na lastne stroške poskrbi za njihovo odložitev. Za prodane naplavine mora izvajalec javne službe iz tega odstavka plačati vodno povračilo in plačilo za vodno pravico v višini in na način, ki velja za plačilo za vodno pravico za odvzem naplavin.«.

30. člen

Naslov podpoglavja 3.3.2. se spremeni tako, da se glasi: »3.3.2. Kopalne vode«.

31. člen

77. člen se spremeni tako, da se glasi: