TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama nasprotnega udeleženca in stranskega udeleženca se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka delno spremeni tako, da se preveritev poslov z osebami, ki so z nasprotnim udeležencem povezane in imajo nanj vpliv preko dejanskih lastnikov omeji, in sicer pri naslednjih osebah:

- A. d. o. o. (do 23. 4. 2021),

- B. d. d. (do 31. 3. 2019),

- C. d. o. o. (do 29. 9. 2021),

- D. d. o. o. (do 30. 11. 2020),

- E. d. o. o. (do 29. 9. 2021).

II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se v nespremenjenem izpodbijanem delu I. točke izreka, v II., III., IV., V., VI. in VIII. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožba predlagatelja se zavrne in se v izpodbijanem delu (VII. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

IV. Vsi pritožniki nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Določbe ZGD-1, ki se nanašajo na varstvo odvisnih družb pri dejanskih koncernih (545. do 548. člen) izključujejo odvisnost družb od fizičnih oseb kot obvladujočih.

Predlagatelj v pritožbi navaja obširne razloge, zakaj gre pri določbah ZGD-1 o koncernski reviziji in varovanju odvisne družbe pred škodljivim ravnanjem obvladujoče družbe za pravno praznino, ki bi jo bilo potrebno zapolniti z analogno uporabo navedenih določb 545. do 548. člena ZGD-1 tudi za primere, ko odvisno družbo obvladuje fizična oseba in ne družba. Nenamerno zakonsko praznino, ker ZGD-1 govori o povezani družbi, je po vzoru nemškega prava potrebno zapolniti s pravili razlage, in sicer, da je v primeru, ko sta neposredno pravno urejeni primer in pravno neurejeni dejanski primer med seboj v bistvenem enaka, zaradi načela pravne enakosti treba obravnavati enako, torej z obvladujočo družbo izenačiti tudi fizično osebo.

Pravna teorija je zakonodajalca na te razlike opozorila že v času priprave novele ZGD-1 in predlagala ustrezno razširitev statusa obvladujočega imetnika deležev, za katerega zakon uporablja pojem „družba“ (in ne pojem „podjetje“ kot v nemškem pravu) tudi na primere, ko kot obvladujoča družba nastopa, na primer društvo, gospodarsko interesno združenje, zadruga, samostojni podjetnik, država, lokalna skupnost, ipd. Kot podjetje bi se tako lahko štelo katerokoli pravno ali fizično osebo, pri kateri obstaja koncernski konflikt, ker je osnovni namen koncernskega prava prav reševanje tega konflikta, vendar tak predlog ni bil s strani zakonodajalca sprejet. Očitno je torej, da gre za zavestno odločitev zakonodajalca za ožjo ureditev povezanih oseb od nemške ureditve, konkretno status obvladujoče družbe, zato ne gre za pravno praznino, ki bi jo bilo potrebno napolniti z razlagalnimi pravili.