TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper: - sklep Višjega sodišča v Kopru št. Kp 63/2002 z dne 20. 2. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. K 59/2000 z dne 31. 12. 2001 in - sklep Okrajnega sodišča v Kopru št. I 2001/01496 z dne 5. 6. 2002 se zavrže.

Po stališču Ustavnega sodišča zgolj to, da je bil pritožnik kot subsidiarni tožilec stranka v kazenskem postopku, še ne pomeni, da je upravičen vložiti ustavno pritožbo. Čeprav se v obravnavanem primeru kazenski postopek sicer sploh še ni začel pa je treba ugotoviti, da tudi za ta primer velja, da pravica oškodovanca prevzeti kazenski pregon zoper tistega, ki naj bi s kaznivim dejanjem posegel v njegove pravice, ni ustavna pravica in tudi ne pomeni pravice doseči kazensko obsodbo. Glede na to subsidiarnemu tožilcu ne s pravnomočnim sklepom o zavrženju vloge, s katero je želel začeti kazenski pregon, ne s pravnomočno odločitvijo o zavrženju zahteve za varstvo zakonitosti zoper ta sklep ni mogla biti kršena nobena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Pritožnik zato tudi v tem primeru ni upravičen vložiti ustavne pritožbe zoper izpodbijano sodno odločitev. Ker zoper sklep o izvršbi pred vložitvijo ustavne pritožbe niso bila izčrpana niti redna pravna sredstva, za njeno obravnavanje niso izpolnjene procesne predpostavke.