TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija proti odločitvi o zavrnitvi zahtevka za povrnitev regresa za letni dopust v znesku 1.317,23 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi se zavrže.

Sicer se reviziji ugodi in se sodbi nižjih sodišč razveljavita v odločitvah o zavrnitvi zahtevka za plačilo izgubljenega zaslužka v znesku 19.089,99 EUR z zamudnimi obrestmi ter za plačilo mesečne rente v znesku 200,94 EUR z zamudnimi obrestmi ter se v tem obsegu zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Zmotno je stališče nižjih sodišč, da je izhodišče za izračun izgube tožnikovega zaslužka lahko le plača, ki jo je dejansko prejemal pred škodnim dogodkom, ne glede na to, ali mu jo je delodajalec izplačeval skladno z ustrezno kolektivno pogodbo. Okoliščina, da tožniku nekdanji delodajalec ni izplačeval dodatkov, ki so mu po predpisih pripadali, tožnik pa je to kršitev pravic iz delovnega razmerja takrat molče dopuščal, po presoji revizijskega sodišča ne utemeljuje zaključka, da tožnik svojih iztožljiv pravic po normalnem teku stvari nikoli ne bi uveljavljal. Višino tožnikovega izgubljenega zaslužka bi zato morali sodišči ugotoviti upoštevaje plačo, kot bi jo moral tožnik prejemati po pogodbi o zaposlitvi, ustrezni kolektivni pogodbi in drugih relevantnih predpisih.

Oškodovančevo osebno stanje ni pravno relevanten vzrok, ki bi lahko vodil v deljeno vzročnost. Upoštevati je treba konkretnega oškodovanca, takega, kakršen je, z vsemi posebnostmi, ne pa nekega povprečnega ali običajnega oškodovanca.