TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Meritorna odločba republiškega senata za prekrške postane pravnomočna
z dnem odločitve o pritožbi.
Vročitev take drugostopne odločbe ni procesno dejanje naperjeno v
smeri pregona za prekršek, pač pa le administrativno-tehnično
opravilo, ki pa je pogoj za izvršitev odločbe.

Če hočemo odgovoriti na vprašanje kdaj postane meritorna odločba
republiškega senata za prekrške pravnomočna, se moramo najprej
seznaniti z ustreznimi določbami, kjer je govora o pravnomočnosti.
V 2. odstavku 161. člena zakona o prekrških, s katerimi se kršijo
zvezni predpisi (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 20/82) je navedeno, da
postanejo odločbe, izdane v postopku za prekrške, pravnomočne, če se
ne morejo več izpodbijati s pritožbo ali, če pritožba ni dovoljena.
Povsem enako določa 2. odstavek 210. člena zakona o prekrških (Uradni
list SRS, št. 12/77), ki velja do 31.12.1983. Sicer pa ima prav tako
določbo tudi zakon o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83), ki stopi
v veljavo s 1.1.1984 in sicer v 2. odstavku 252. člena. V 2. odstavku
66. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) je izrecno
navedeno, da zoper odločbo organa druge stopnje ni pritožbe. Naposled
pa je treba poudariti, da so vse zgoraj citirane določbe, ki govore o
pravnomočnosti, le prepis 2. odstavka 132. člena zakona o kazenskem
postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77), ki pravi: "Sodba postane
pravnomočna, če se ne more več izpodbijati s pritožbo ali če zoper
njo ni pritožbe." Na enak način se opredeljuje pojem pravnomočnosti
še v 2. odstavku 148. člena zakona o gospodarskih prestopkih (Uradni
list SFRJ, št. 4/77). V kazenskem postopku in v postopku za
gospodarske prestopke velja pravilo, da je odločba pritožbenega
sodišča, kadar to meritorno razsodi, pravnomočna z dnem odločitve o
pritožbi. Smatramo, da mora tudi v postopku za prekrške veljati enako
pravilo tem bolj, ko je novi republiški zakon o prekrških prevzel še
več institutov materialnega in procesnega kazenskega prava, kot jih
je vseboval dosedanji zakon. Meritorne odločbe republiškega senata za
prekrške ni moč izpodbijati z rednim pravnim sredstvom. Postopek o
prekršku je s tem definitivno zaključen. Za prekršek obsojeni
storilec ne more več vplivati na postopek. Od dneva pravnomočnosti
obsodilne odločbe teče zastaranje izvršitve kazni. Vročitev
drugostopne odločbe republiškega senata za prekrške nima nobene zveze
s pravnomočnostjo. Gre le za administrativno-tehnično opravilo, ki pa
odločilno vpliva na izvršljivost te odločbe. Če je bila storilcu
izrečena denarna kazen, pa se je zoper odločbo sodnika za prekrške
pritožil, bo rok za plačilo denarne kazni glede na določbo 2.
odstavka 253. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83),
začel teči šele z dnem, ko bo storilec prejel drugostopno odločbo,
torej ko bo seznanjen z rezultatom svoje pritožbe.
Če pa je bila storilcu za prekršek izrečena kazen zapora, se bo ta
praviloma izvršila tedaj, ko bo odločba o prekršku postala
pravnomočna in izvršljiva. V 257. členu zakona o prekrških je
določeno, da se za izvrševanje kazni zapora uporabljajo določbe
zakona o izvrševanju kazni. V 96. členu zakona o izvrševanju
kazenskih sankcij pa je rečeno, da se smiselno uporabljajo določbe
III., IV. in V. poglavja tega zakona tudi za osebe, ki prestajajo
kazen zapora izrečeno v postopku o prekrških. To pa pomeni, da bo
sodnik za prekrške pristojen po obsojenčevem stalnem oziroma začasnem
prebivališču le-tega pozval na prestajanje kazni najkasneje v osmih
dneh po prejemu pravnomočne in izvršljive odločbe.