Portal TFL

TFL Vsebine / TFLGlasnik

Ob vsej tehnologiji in umetni inteligenci so najboljši vir znanja še vedno izkušnje človeka

O PUBLIKACIJI in AVTORJU
ŠTEVILKA in LETO IZDAJE
AVTOR
Boštjan Koritnik, univerzitetni diplomirani pravnik, raziskovalec in asistent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, strokovni urednik revije Pravnik in urednik revije Javna uprava, nekdanji minister za javno upravo
Datum
09.11.2022
Rubrika
Tema tedna
Pravna podlaga
ni določena
Povezave
Podsistem TAX
Podsistem FIN
Podsistem LEX
Povzetek
V zadnjih šestih letih sem tako ali drugače sodeloval na vseh dogodkih Poslovna forenzika.[1] Za organizatorje, sploh komercialne, je tak dogodek zelo zahtevna naloga: kako izjemno raznoliko področje, z raznolikimi ciljnimi skupinami, pokrit, ne pretirano razbiti, a še vseeno obdržati koherentno.
BESEDILO
V zadnjih šestih letih sem tako ali drugače sodeloval na vseh dogodkih Poslovna forenzika.[1] Za organizatorje, sploh komercialne, je tak dogodek zelo zahtevna naloga: kako izjemno raznoliko področje, z raznolikimi ciljnimi skupinami, pokrit, ne pretirano razbiti, a še vseeno obdržati koherentno. Lahko rečem, da glavnima osebama, direktorici družbe Tax-Fin-Lex Zlati Tavčar in dr. Branku Mayerju z Visoke šole za računovodstvo in finance,[2] ki vodita dogodek v imenu svojih institucij, to optimalno uspeva. Ni pa nikoli preprosto.

A na vseh izobraževalnih dogodkih, ki jih predvsem s področja prava vodim, organiziram ali zgolj (profesionalno) spremljam zadnjih več kot 15 let, je skupno dvoje. Poudarek na novih tehnologijah in poudarek na potrebi po interdisciplinarnem pristopu k problemu, na praktičnem pristopu, na širjenju in pridobivanju znanja iz vseh mogočih virov. Ohranitev blagostanja je, tako pravijo, povezana z mantro: »Malo nas je al smo odabrani.«[3] Če parafraziram, malo nas je, a imamo veliko znanja. In enako, po mojem trdnem prepričanju, velja tudi za organe pregona, tiste ki odkrivajo, preiskujejo in procesuirajo kazniva dejanja.

Nove tehnologije, kibernetski vzporedni svet in umetna inteligenca (morda vseeno raje strojno učenje), vse to določa tudi njihovo delo. V New Yorku so denimo že skoraj 20 let nazaj uporabili algoritem ene od trgovskih verig za načrtovanje potreb v skladiščih po državi. Glede na pretekle podatke, seveda. In nato vse podatke o preteklih kaznivih dejanjih »vrgli« v stroj, ki je (algoritem) preračunal, glede na verjetnost pojavnosti kaznivih dejanj na prehodu iz starega v novo leto, kje in kdaj se bo zgodil kakšen varnostni incident (konkretno streljanje). Za »pokrivanje« predela New Yorka so na tak način potrebovali pol manj patrulj kot sicer, prihranili 15.000 ameriških dolarjev in znižali število strelskih incidentov za 47 odstotkov.[4] Podobno pa na dnevni bazi poteka že vrsto let. Na enak način lahko register t. i. črnih točk, o čemer sem za Ministrstvo za promet kot mladenič pisal študijo, pomaga k ukrepom na cestišču in ob njem, ki bistveno zreducirajo pojavnost prometnih nesreč s smrtnim izidom. Preteklost je pač najboljša učiteljica za sedanjost in prihodnost. Hkrati pa pretekli donosi niso nobena garancija za prihodnost, to pa nedvomno drži.

Na drugi strani je šokanten podatek, da je na svetu v uporabi več pametnih telefonov kot je zobnih ščetk.[5] Kar morda veliko pove o splošnem stanju ustne higiene, a vendarle. In vsak tak telefon je ne le potencialno sredstvo denimo za izvajanje aktivnosti kibernetskega kriminala, temveč v vsakem primeru zakladnica informacij in dokazov za organe pregona.

Seveda pa nove tehnologije budijo mnoge pomisleke, vezane na temeljne človekove pravice in svoboščine. Od varstva zasebnosti do skrbi za pojav novih oblik npr. rasne diskriminacije. Prej omenjenim algoritmom za izračun pojavnosti incidentov so večkrat očitali, da so pristranski (angl. bias), ker so vneseni podatki taki, da to pristranskost nosijo v sebi.[6] Ne vsak zase, temveč skupaj. Ker da so npr. policisti bolj verjetno preiskovali »črnsko« kriminaliteto, je o tej več podatkov, algoritem izhaja iz teh podatkov in napoved je zopet, v narekovajih, »črnsko obarvana«. Kar je ključen problem: nobena nova tehnologija ne bo samozadostna, ključno je, kdo in kaj je na vnosu temeljnih, izhodiščnih podatkovnih serij in baz. Tu nas čaka še mnogo izzivov.

Zanje bomo potrebovali; ogromno znanja. Zato mi dovolite, da se dotaknem še tega vprašanja. Ki je bilo v preteklih dneh v povezavi s konferenco posredno v ospredju. Sam vem, da so potrebe po novih pristopih, novih virih, novih posredovalcih znanja, konstantne. Ljudje, ki plačujejo kotizacijo za udeležbo na izobraževalnem dogodku, želijo delovno orodje, nekaj, kar jim bo pri vsakdanjem delu prihranilo čas, s tem pa denar. In če gre za znanje, ki ga lahko preberejo/pridobijo sami, so zaradi pomankanja časa v tem pogledu vse bolj samozadostni. Zato iščejo organizatorji vselej nekaj novega. To zelo dobro vem, iz lastnih izkušenj. Na dnevih pravnikov smo zato denimo iskali od tujih gostov, ekonomistov, psihologov, finančnih analitikov, do robota. Da bo le neko novo znanje, nov pristop (ne pa, kot smo lahko kdaj prebrali v zaključni anketi udeležencev, »vedno iste stare 'macafure', ki jih je čas povozil in reciklirajo že x-krat prežvečeno«).

S tem vedenjem sem gledal na organizatorje in letošnji program. Izjemno sveži pristopi, precej povsem »zelenih« predavateljev, teme od kripto in Tinder prevar (za kar iz medijev veste, da sem strokovnjak) do odkrivanja identitete avtorja besedila preko značilnosti besedila. Pozornost je verjetno neupravičeno do vseh nas drugih sodelujočih zbudila ena oseba.[7] A mnogi pravniki vemo, kako je newyorško mafijo razbil v 80. letih tožilec Rudy Giuliani. Tako da je zelo natančno prebral in analiziral delo A man of honour, upokojenega mafijca Josepha Bonana.[8] Bojim se, da v času novih tehnologij ne moremo čakati na upokojitve in izdajo knjig, ker bo takrat že vse zastarelo. Bi pa položil organom pregona na srce, da, čeprav jih je malo, delajo na tem, da bodo »izbrani«. In oboroženi z znanjem. In da ne bodo čukasto in z občutkom ogroženosti gledali kolegov, ki se zavedajo primanjkljaja v znanju in se dodatno izobražujejo. In ne, to ni pavšalna ocena. Zelo konkretna izkušnja. Enako kot upam, da je bilo konkretno koristno tudi tisto, kar so udeleženci izvedeli na letošnji Poslovni konferenci. In da bo to vodilo tudi za prihodnje leto, ko se, upam, vidimo v še večjem številu.


[1] Gre za prirejen uvodni nagovor ob otvoritvi konference Poslovna forenzika, v Ljubljani, 7. novembra 2022, prispevek pa temelji tudi na raziskovalnem delu avtorja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani oziroma Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani v okviru temeljnega raziskovalnega projekta z naslovom Razvoj in uporaba umetne inteligence v luči negativnih in pozitivnih obveznosti države zagotavljati pravico do življenja (J5-3107), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

[2] Pa tudi Inštitut za forenzične preiskave v financah in računovodstvu pri VŠR ter Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, ki tudi sodeluje.

[3] Prevod iz srbščine/hrvaščine: »Malo nas je, a smo izbrani.«

[4] Albert Meijer in Martijn Wessels: Predictive Policing: Review of Benefits and Drawbacks, v: International Journal of Public Administration, 42 (2019) 12; https://doi.org/10.1080/01900692.2019.1575664.

[5] Chris Raines: More Mobile Phones Than Toothbrushes? Fact or Fiction, v: PI Dental Center, 27. april 2021.

[6] Will Douglas Heaven: Predictive policing algorithms are racist. They need to be dismantled, v: MIT Technology Review, 17. julij 2020.

[7] Mediji so praktično brez izjeme poročali zgolj/predvsem o tem enem predavatelju (povezave do medijskih objav).

[8] Glej Michael Franzese: Joe Bonanno's "A Man of Honor" leads to the "Mafia Commission Trial", v: Youtube, 22. junij 2022.

BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window