TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti njene revizijske stroške v znesku 1.695,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Posestnik ni v dobri veri, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti. Predmet dokazovanja so torej trditve posestnikovega nasprotnika, da je posestnik ob pridobitvi posesti vedel ali bi mogel vedeti, da ni upravičen do posesti, ali pa da je kasneje izvedel, da ni upravičen do posesti. Pri posesti nepremičnin, ki so vpisane v zemljiško knjigo, je posestnikova dobrovernost ovržena že z izpiskom iz zemljiške knjige. V tem primeru se procesno dokazno breme prenese na posestnika, ki mora izkazati, da je kljub temu verjel, da je upravičen do posesti. Sodišči prve in druge stopnje sta ocenili, da je bil sklenjen dogovor o prenosu in da je tožnikov oče glede na svoje 25-letno nemoteno izvajanje posesti utemeljeno verjel, da je dogovor tudi realiziran. Tako je pravilna materialnopravna presoja obeh sodišč, da je izkazana dobrovernost tožnikovega pravnega prednika.