IZREK
Revizijama se ugodi in se izpodbijana sodba tako spremeni, da se ugodi pritožbama tožeče stranke in stranskih intervenientov, sodba sodišča prve stopnje pa se v izreku pod I. glasi:
1. Darilna pogodba z dne 17.4.1997, sklenjena med pokojnim A. M. kot darovalcem in toženko R. S., kot obdarjenko, je v delu, ki se nanaša na daritev nepremičnine s parcelo št. 56/7, vl. št. 6, k.o. ..., sedaj vl. št. 2019, k.o. ..., nična.
2. Toženka R. S. je dolžna izstaviti tožeči stranki za zemljiško knjigo sposobno listino, na katere podlagi se bo parcela št. 56/7, k.o. ..., odpisala od dosedanjega vložka ter za njo odprl nov vložek pri isti k.o., pri tem na novo odprtem vložku pa vknjižila lastninska pravica na ime in v korist tožeče stranke, ker bo v nasprotnem primeru takšno listino nadomestila ta sodba, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.
Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 605,88 EUR, stranskim intervenientom pa v enakem znesku 605,88 EUR, v 15 dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
JEDRO
Z dnem, ko je pristojni javni pravobranilec potrdil veljavnost pogodbe, sklenjene namesto razlastitve (59. člen ZRPPNDL) je nastopila pravna situacija kakor jo o posledicah pravnomočne odločbe o razlastitvi predvideva določba prvega odstavka 23. člena ZRPPNDL: razlaščenec (v obravnavanem primeru prodajalec) je moral razlaščeno nepremičnino izročiti razlastitvenemu upravičencu, kar pomeni, da je s tem dnem prešla v družbeno lastnino. Kasnejša vknjižba v zemljiški knjigi (prvi odstavek 58. člena ZRPPNDL) je bila torej le deklaratorne narave. Z dnem, ko je pristojni javni pravobranilec sporno kupoprodajno pogodbo potrdil, je prodano zemljišče že prešlo v družbeno lastnino, to pa pomeni, da izostanek ravnanja pravne prednice tožeče stranke, ki ni predlagala ustreznega zemljiško knjižnega vpisa, ne vpliva na konstitutivne elemente za nastanek družbene lastnine na sporni nepremičnini.
Upoštevaje določbe ZRPPNDL, po katerih je tudi pri izvedbi pogodbe, sklenjene namesto razlastitve, vknjižba družbene lastnine na razlaščenem (prodanem) zemljišču le deklaratorne narave, utemeljenosti tožbenega zahtevka ni mogoče presojati s pravno razlago, po kateri naj bi med strankama kupoprodajne pogodbe glede njene izvedbe v zemljiški knjigi nastalo le obveznostno razmerje, zaradi česar naj bi izostanek izpolnitve obveznosti pomenil, da pravna prednica tožeče stranke na nepremičnini ni pridobila lastninske pravice.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.