TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje obravnavanje.

II. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Vendar vsak v zapuščinskem postopku nastali spor o dejstvih nima relevantnega pomena v smislu 210. člena ZD, pri čemer tudi pritožbeno sodišče poudarja dolžnost zapuščinskega sodišča, da praviloma v primeru spora o uporabi prava odloči zapuščinsko sodišče samo o pravnih vprašanjih (tretji odstavek 210. člena ZD). Za ta primer je zato bistvenega pomena, da gre za zatrjevano odpoved dedovanju za časa življenja zapustnika (odpoved neuvedenemu dedovanju v smislu 137. člena ZD), ki pa jo zakon dovoljuje le v razmerju med predniki in potomci. Te zakonske ureditve ni mogoče razlagati širše kot glasi in možnosti odpovedi neuvedenemu dedovanju širiti tudi na druga sorodstvena oziroma partnerska razmerja. Takšno je tudi stališče sodne prakse in pravne teorije (na primer članek z naslovom Odpoved neuvedenemu dedovanju, objavljen v Pravni praksi, št. 29/11, knjiga Dedno pravo avtorjev Karel Zupančič in Viktorija Žnidaršič – Skubic). Sodišče prve stopnje bi tako ob pravilni uporabi materialnega prava moralo imeti v vidu dejstvo, da zatrjevana odpoved pritožnice dedovanju po takrat še živem zapustniku, kakršnakoli je že bila vsebina citiranega sporazuma, ne bi mogla imeti takšnih pravnih učinkov kot to oporočni dediči zapustnika zatrjujejo, saj 137. člen ZD v prvem odstavku določa, da odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka, razne v primeru že navedene izjeme, torej zgolj v razmerju med prednikom in potomcem.