TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 11. 2023 v tč. II. izreka spremeni tako, da glasi:

"2.Toženi stranki se prepoveduje, za čas veljavnosti te začasne odredbe, da razpolaga s terjatvami po Notarskem zapisu Notarke A. A., opr. št. SV-821/07 z dne 27. 9. 2007, Kreditni pogodbi št. 70924091490, Pogodbi o zastavi nepremičnin in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu Stvarnopravnega zakonika, Kreditni pogodbi št. 70924091490 z dne 24. 9. 2007, Dodatka št. 1 h Kreditni pogodbi št. 70924091490 z dne 22. 5. 2020 in Pogodbo o zastavi nepremičnin z dne 24. 9. 2007 , ki so bili sklenjeni med tožečo in toženo stranko in da te terjatve izterjuje v izvršilnem postopku zoper tožečo stranko ali uveljavlja kakršno koli drugačno poplačilo teh terjatev.

3. V primeru, če tožena stranka krši prepoved iz prejšnje točke te začasne odredbe, se toženi stranki izreče denarna kazen v višini 50.000,00 EUR, ki se izterja v izvršbi po uradni dolžnosti in sodišče izda nov sklep, s katerim izreče novo in višjo denarno kazen od prejšnje, če tožena stranka ponovno krši prepoved iz prejšnje točke te začasne odredbe, kar se nadaljuje vse do tedaj, dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže desetkratnega zneska iz te točke začasne odredbe.

4. Ta sklep ima učinek sklepa o izvršbi.

5. Ta začasna odredba velja do pravnomočnosti sodbe, izdane v pravdnem postopku P 305/2023. "

II. Pritožba tožene stranke se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 1. 2. 2024.

III. Tožena stranka je dolžna v 8 dneh od prejema tega sklepa, plačati tožeči stranki 809,20 € izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.

Nacionalno pravo je potrebno razlagati tako, da se doseže polni učinek prava EU in tudi tako, da pogoji (predpostavke) ne smejo biti manj ugodni od pogojev, ki se uporabljajo za podobne zahtevke, ki temeljijo na kršitvi nacionalnega prava (načelo enakovrednosti). Ker torej uporaba nacionalnega prava zahteva, da so nujen sestavni del sklepa o izvršbi tudi sredstva in predmet izvršbe, saj sicer brez njih ni mogoče prisilno realizirati z začasno odredbo izrečene prepovedi, morajo veljati te določbe tudi v postopkih, ko se uporabljajo določbe, ki so posledica prenosa prava EU v nacionalno pravo.