TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tožene stranke št. 2142-314/2012/4 (1313-20) z dne 14. 12. 2012 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi in se odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe.

Napaka toženke v ugotovitvenem postopku, zaradi katere je sodišče tožbi ugodilo, se nanaša na dejstvo, da so trije odrasli tožniki v prošnji jasno navedli, da so prišli iz Grčije, kjer so dalj časa prebivali, in da se bojijo, da bodo vrnjeni v Grčijo, ter na ugotavljanje zveze med tožniki in Hrvaško kot varno tretjo državo, kar oboje zadeva pravilno uporabo materialnega prava (60. člen in drugi odstavek 63. člena ZMZ). Zgolj nahajanje tožnikov na Hrvaškem ne zadošča za ugotovitev zveze med njimi in Hrvaško. Še posebej je pomembno, da toženka obstoja omenjene zveze ni ugotavljala v povezavi z okoliščino, ali je Hrvaška pripravljena sprejeti tožnike zaradi vsebinske obravnave prošnje. Ta pripravljenost Hrvaške se namreč povezuje s pogojem zveze med tožniki in Hrvaško kot varno tretjo državo in varstvom načela nevračanja.

Če znotraj sistema Dublinske uredbe, ki veže države članice EU, velja, da je domnevo o varstvu načela nevračanja in absolutne pravice do prepovedi nehumanega ravnanja iz 3. člena MKVČP znotraj držav članic EU možno ovreči in da gre torej za izpodbojno domnevo, potem velja izpodbojnost istovrstne domneve tudi za nečlanice EU.

Težko popravljiva škoda (kot pogoj za izdajo začasne odredbe) je izkazana s tem, da v primeru, če sodišče ne bi zadržalo izvršitve izpodbijanega akta in bi bil tožnik odstranjen iz države, njegova pravica do dostopa do sodišča oziroma učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva (23. in 25. člen Ustave v zvezi z 2. odstavkom 74. člena ZMZ) ne bi imela nobenega smisla, čeprav je zakonodajalec tudi stranki, ki ji je izdan sklep o zavrženju prošnje po 63. členu ZMZ, izrecno dal pravico sodnega varstva (2. odstavek 74. člena ZMZ).