TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Zakon o davčnem postopku – ZDavP v 130. členu določa, da davek od osebnih prejemkov; kadar je delodajalec oziroma izplačevalec osebnih prejemkov pravna oseba ali zasebnik, obračuna in plača izplačevalec teh prejemkov. Iz navedenega izhaja, da je delodajalec zavezan plačevati akontacije davka od osebnih prejemkov, zato pritožnik kot fizična oseba in zavezanec za plačilo dohodnine ne more biti stranka navedenega postopka (niti se postopka izdaje upravnega akta ni udeleževal kot stranski udeleženec) in zato tudi ne tožnik v upravnem sporu kot ga določa 17. člen ZUS-1.

Iz odločbe organa druge stopnje, ki jo pritožnik prilaga in se nanjo tudi sam sklicuje, izhaja, da je bila izpodbijana odločba v celoti odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek in odločanje. Na podlagi 2. člena ZUS-1 se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja. Ker izpodbijani akt zaradi odprave ne obstaja, nima teh značilnosti in ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je tako zavrženje tožbe utemeljeno tudi iz tega razloga.