TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 4. alinei 3. točke izreka spremeni tako, da pravilno glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožeči stranki obračunati sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2008 v bruto znesku 221,67 EUR ter ji po plačilu davka izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 12. 2008 dalje do plačila, v 8 dneh.

V presežku glede zakonskih zamudnih obresti od bruto zneska se zahtevek tožeče stranke zavrne.“

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu (1., 3. in 4. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

V zadnji pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki jo je tožnica sklenila s toženo stranko, je kot razlog za sklenitev navedeno delo v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa in usposabljanja delavca, prejšnje pogodbe o zaposlitvi pa so bile sklenjene iz različnih razlogov. Ker tožena stranka teh razlogov ni dokazala, saj je šlo pri prodajnih akcijah za novosti, o katerih so se delavke usposabljale sproti, pri toženi stranki pa je vedno potekala kakšna akcija, padec prometa oziroma poslovni riziko pa ni zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ni podan zakonsko določeni razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in je treba šteti, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.